Ana Tavčar Dobra karma

Ana Tavčar za neozdravljivo bolezen skrbi na ...

horoskop_napoved Svet24.si

Horoskop za ponedeljek, 28. septembra

toninn jansa pl Reporter.si

Od Kučanovega sina do Janševega ministranta: ...

meja Svet24.si

Teh hrvaških županij ni več na rdečem seznamu,...

gantar Necenzurirano

V imenu korone polnijo ordinacije in žepe ...

rumena majica Odkrito.si

Pogačar rumeno majico podaril v dobrodelne namene

ana jaka Njena.si

Ana in Jaka Hafner nista zaročena: Nategu so vsi ...

STA
STA
0 13.02.2020 10:55:59

Predsednik NZS spregovoril o FINANČNEM STANJU zveze: Da smo BOGATI? Poglejte, takole je ...

Radenko Mijatović je postal novi predsednik NZS.
M24.si
Nogometna zveza Slovenije v letu 2020 praznuje stoletnico. Njen zdajšnji predsednik Radenko Mijatović je v pogovoru za STA povedal, da bodo 100-letnico obeležili z velikim številom dogodkov skozi celo leto 2020, a kot ključna dogodka izpostavil aprilsko slavnostno akademijo in zdaj tudi uradno potrjeno prijateljsko tekmo s Portugalsko.

Predsednik NZS, ki ni zanikal, da ga zanima vodenje zveze tudi v prihodnje, mandat se mu namreč letos izteče, se je v pogovoru spomnil svojih prvih stikov z NZS, njenega napredka, tudi njenih pomanjkljivosti, a ocenil, da bo zveza sto let krovne nogometne organizacije na Slovenskem dočakala v zelo dobrem stanju.

Da bo še boljša, bodo skušali doseči z nadaljevanjem in izvajanjem aktivnosti v povezavi z novo strategijo, del katere je vlaganje v nogomet, njegovo prepoznavnost, novo povečanje števila registriranih igralcev in tudi želja, da pod vodstvom Matjaža Keka članska reprezentanca spet nastopi na velikem tekmovanju.

Obeta se veliko praznovanje ob stoletnici zveze. Kateri bodo glavni dogodki ob tem jubileju?
Glavni dogodek bo slavnostna akademija, ki bo aprila. Ozrli se bomo na sto let zveze, pripravili ustrezen program s pomembnimi gosti. Govorimo o ljudeh iz evropskega in svetovnega nogometa in seveda tudi o slovenskih legendah. Pogledali pa si bomo tudi dokumentarni film, ki ga pripravljamo za to obletnico. Imeli bomo tudi razstavo fotografij skozi vsa obdobja zveze, z medobčinskimi zvezami bomo pripravili lokalne akademije z lokalnimi gosti ... Dogajalo se bo skozi vse leto. Eden vrhuncev pa bo tudi prijateljska tekma s Portugalsko. Ta bo 31. maja v Ljubljani. Hvaležni smo portugalski zvezi, da se je odzvala vabilu. S predsednikom portugalske zveze Fernandom Gomesom, ki je tudi podpredsednik Evropske nogometne zveze, imamo zelo dobre odnose. Za to tekmo smo se praktično dogovorili že pred finalom evropskega prvenstva v futsalu 2018 pri nas, ko je bila Portugalska tudi evropski prvak. Fernando je držal besedo.

So imeli Portugalci kakšne posebne zahteve?
Bili so zelo korektni in niso imeli nobenih posebnih zahtev. Ta tekma sodi v priprave za EP 2020 in bo tudi Portugalski zelo dobrodošla. Slovensko vrsto namreč smatrajo za zelo dobrega tekmeca za priprave na EP.

Bo Cristiano Ronaldo igral v Ljubljani?
O tem je težko govoriti. Cela portugalska reprezentanca bo tukaj, ampak splet okoliščin je vedno lahko tak, da kdo ne bo igral. Ampak govorimo pa o kompletni portugalski vrsti. Ne moremo vedeti, v kakšnem stanju bodo posamezniki 31. maja.

S slovensko nogometno zvezo ste že dolgo povezani, že kot igralec, pa sodnik in funkcionar. Kako je ob vaših prvih stikih delovalo vse skupaj?
Prve stike z NZS sem doživel kot igralec Slovana, ko je bila zveza še na Taboru. Šlo je za majhne prostore z malo ljudmi. Takrat je bila zveza del jugoslovanske zveze. Po osamosvojitvi se je NZS preselila na Parmovo in pozneje na Čerinovo. Takratno vodstvo zveze je zelo pomembno vplivalo na razvoj in nogometa v Sloveniji na razvoj NZS kot institucije. Danes je NZS tudi zaradi tega izjemno dobro organizirana, dobro postavljena, v primernih prostorih s primerno infrastrukturo. Če primerjamo takratno obdobje z zdajšnjim, so razlike neverjetne. Veliko je bilo narejenega v zadnjih 30 letih.

Je takrat zveza nudila ustrezno podporo vpletenim, igralcem, sodnikom ...?
V takratnih pogojih je delovala dobro. Z evolucijo po osamosvojitvi je NZS kakvostno, strokovno in finančno rasla, tako da je lažje vračala sredstva v slovenski nogometni prostor in tako ustvarjala še boljše pogoje. Bilo je narejenih veliko pravilnih korakov, da so zveza, nogomet, klubi, lige tam, kjer so danes.

Na katerem področju je bil storjen največji napredek od osamosvojitve dalje in kje še kaj manjka?
Takrat je bilo ključno zvezo majhne države umestiti v evropski in svetovni prostor. Postaviti je bilo treba tretjeligaško tekmovanje na prvoligaško raven, saj razen klubov, kot sta bila Olimpija in Maribor ter občasno Koper, Rudar Trbovlje, Rudar Velenje, Mura, ni bilo veliko ligaškega nogometa na visoki kakovostni ravni. Treba je bilo dvigniti tudi sodniško, trenersko organizacijo. Prav tako je bilo treba oblikovati reprezentance in stroko. In v kratkem času se je majhna država uvrstila na EP 2000, SP 2002. Praktično v desetih letih je reprezentanca prebila nenormalno visoke kakovostne limite. Imenitna je bila zmaga proti ruski reprezentanci in uvrstitev na svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki. Ti rezultati so bili plod nekega zanosa v pogojih, ki so bili na zelo nizki ravni. Logično pa je, da so tem uspehom sledili tudi drugi vidiki, denimo spreminjanje infrastrukture po Sloveniji. Velika razlika je med današnjo in takratno infrastrukturo, pa je še vedno veliko za narediti na tem področju. NZS kot edina panožna zveza sofinancira infrastrukturo, ki sploh ni v lasti ne zveze, ne klubov, ampak občin, samo zato da ustvarja pogoje za ukvarjanje z nogometom. Da imajo tudi mladi rodovi spodobne pogoje, nogometno rastejo in lahko jutri tekmujejo z velikani. Bil sem, denimo, delegat v Krasnodarju, mestu z milijon prebivalci. Tam imajo akademijo z 12.000 otroki, ki se tam šolajo in živijo. Zanje imajo tam imajo 26 igrišč. To so izjemni pogoji. Pa ko tam fizična oseba zgradi stadion za 36.000 ljudi, ki stane 350 milijonov evrov ... In slovenski nogomet tekmuje tudi s takšnimi. Pa Krasnodar kot tak ne pomeni kaj posebnega v evropskem nogometu, čeprav je v zadnjih letih kar redno v evropski ligi. Tu vidimo razlike. A tudi naš nogomet napreduje. Ali dovolj hitro, je vprašanje, ampak po moji oceni je v redu.

Strategija Uefe, ki je ob Fifi sicer ena ključnih podpornih stebrov NZS, in nacionalnih zvez je približno usklajena. Kakšni bodo koraki naprej?
Že postavljanje prve strategije NZS 2015-2020 je bilo projekt, ki ga je Uefa zelo podpirala in pri tem tudi sodelovala. Zdaj postavljamo strategijo za novo obdobje in se opiramo tudi na strateške usmeritve Uefe. Največji poudarek dajemo na klubska tekmovanja, ženski nogomet, ključno je tudi, da še več izobražujemo strokovne kadre, ker brez tega ni dobrih nogometašev. Na tem področju izobraževanja v teoretičnem in praktičnem smislu bo treba narediti korak naprej in to je ena od prioritet strategije. Prav tako tudi delo na infrastrukturi in na vzgoji kadrov ter tudi na pripadnosti reprezentanci in nogometu.



Iz leta v leto raste tudi število registriranih igralcev in igralk, trenutno je nekje pri 55.000. Kakšni so cilji v tem pogledu?
Naša želja je, da čim več mladih potegnemo v nogomet. Če gledamo vse športe v Sloveniji, je približno 30 odstotkov vseh registriranih prav v nogometu. Podoba tega v svetu je takšna, da je logično pričakovati, da bo to število še raslo. In trend rasti je relativno visok. A nekje je tudi meja - glede na število prebivalcev in število športov. Toda ocenjujemo, da bi naš cilj bil nekje do 100.000 registriranih igralcev do leta 2030. Če pa v naslednjem strateškem obdobju prebijemo 60.000 ali 70.000, bo to res izjemna številka.

Je NZS tako zdrava in bogata, kot se jo rado v javnosti prikazuje?
NZS je zdrava, ne pa bogata. Ves proračun gre nazaj v nogomet, v številne aktivnosti. Ljudje, ki delajo na zvezi, niso nič kaj več plačani kot primerljivi kadri v gospodarstvu, na posameznih delovnih mestih so celo manj. Proračun resda raste iz leta v leto, ampak raste tudi poraba za vse aktivnosti. Ne moremo govoriti o bogatiji, lahko pa govorimo o zdravem, uravnoteženem proračunu, ki ni odvisen od izrednih dogodkov.

Delno pa je proračun odvisen tudi od uspehov članske reprezentance.
Bistveno lažje je trženje, ko reprezentanca dobro igra. Vstopnice so tudi lahko dober vir prihodkov. Tako da je pomembno, kako reprezentanca igra. Prinaša tudi največ oglaševalskih prihodkov, medijskih pravic. Sicer pa ko se pogovarjamo o okolju ... Eni vidijo napredek, eni pa bodo vedno kritizirali in videli negativne zgodbe. Ko se jih povpraša po rešitvah, pa nič. V medijih tudi bolj ali manj prevladuje, da je vse slabo.

Za slabo je označeno tudi desetletno sušno obdobje, kar zadeva velika tekmovanja članske vrste. Je nujno, da se reprezentanca prebije na SP 2022?
Zaradi okolja, popularizacije, oglaševanja in drugih vidikov bi bilo to zelo zaželeno in dobrodošlo. Toda uvrstiti se na SP je zelo težko. Več kot 200 reprezentanc bo tekmovalo za turnir z 32 ekipami. Iz Evrope jih bo tam le 13. To je težje kot na EP. In zato ni smiselno to postaviti kot imperativ. Želimo si, ni pa to odločilnega pomena. Pričakujem in si želim, da se bomo v naslednjem strateškem obdobju ali v normalnih kvalifikacijah ali prek lige narodov prebili ali na SP 2022 v Katarju ali na EP 2024 v Nemčiji.

Je Matjaž Kek pravi za izpeljavo tega projekta do 2024?
Mislim, da je pravi. Zaradi tega smo si ga tudi prizadevali dobiti za selektorja. V kratkem obdobju je spremenil veliko. V kakovosti igre in obisku tekem se je pokazalo, da je smer prava. Strokovna ekipa dobro dela, imamo solidno reprezentanco in ne vidim težav, da ne bi skupaj z Matjažem Kekom spet prišli do želenega rezultata. Smo zadovoljni.

Precejšen potencial predstavlja Nacionalni nogometni center na Brdu pri Kranju. Kako kaže glede boljšega trženja tega dela, posebej po prenovi hotela v bližini?
Mislim, da je bila v Čeferinovem mandatu izgradnja nogometnega centra izjemno dobra poslovna poteza. Na tem našem objektu imamo vsebine skozi celo leto. Res pa je, če bi imeli hotel ustrezne kakovosti, bi bila možnost za trženje posebej v poletnih mesecih izjemna. Gostili smo že ugledne ljudi, od predsednika francoskega PSG do predsednika italijanskega Juventusa in druge. Vsi so izpostavili, da je to raj na Zemlji za priprave takšnih klubov. Hotel pa je na nek način ključna komponenta. Ko bo obnovljen, bomo tudi na tem področju brez kakršne koli težave naredili veliko več kot sedaj.

Predsednik ste od leta 2016. Kaj bi izpostavili kot vaše ključne dosežke v tem času?
Posameznik ne more sam narediti nič. Veliko stvari smo spremenili, ampak vse na temeljih nekdanjih vodstev in predsednikov od Rudija Zavrla, Ivana Simiča do Aleksandra Čeferina. Naredili smo veliko na infrastrukturi po Sloveniji, postavili smo razsvetljavo na praktično vseh prvoligaških igriščih. S posebnimi stimulacijami za klube smo vključevali mlade igralce v začetne postave, z razširitvijo druge lige smo dali možnost, da čim več igralcev po 18. letu ostane v kakovostnih klubih in se ne izgubi med mladinsko in člansko konkurenco. Veliko smo delali na izobraževanju, projektih, tudi družbeno-odgovornih ... Ampak težko je govoriti o sebi, to morajo drugi ocenjevati.

Vaš mandat se v tem letu izteka. Konec leta bo nova volilna skupščina. Bo Radenko Mijatović kandidiral za nov mandat?
Do tega je še kar nekaj časa. Glede na to, kako smo delali v teh štirih letih, ne vidim razloga, zakaj ne bi vztrajal. Ampak, saj veste, v nogometu in življenju je vse mogoče. Karkoli napovedovati je težko. O tem bo še dovolj časa za se pogovarjati po poletnih mesecih.

Članki iz rubrike