Nogometni navdušenec v dresu Chieva s številko 12 in priimkom Cesar ni običajen prizor nikjer zunaj Verone, še najmanj pa na Slovaškem. A ravno to nas je pričakalo na bratislavskem letališču.
Tako oblečen je pred terminal prišel deček, s katerim življenje ni bilo najbolj usmiljeno, skupaj s starši pa je bil nekoliko prepozen, zato je bil slovenski kapetan že na avtobusu. Fant je njegov velik oboževalec, odkar je kot turist v Veroni gledal tekmo Chieva in ga je navdušila Slovenčeva borbenost.
Hotel je imeti dres, njegove velike sanje pa so bile spoznati idola. Bil je izjemno razočaran, ko je mislil, da se mu ni izšlo, mi pa, ko nam je povedal svojo zgodbo, seveda nismo mogli dovoliti, da bi se končalo tako. Če bi le malce pretiravali, smo ustavili reprezentančni avtobus, brez kančka pretiravanja pa smo nanj poslali predstavnika NZS in prek njega obvestili kapetana.
Njegova reakcija? Neprecenljiva. Kot bi mignil, je bil pred avtobusom, kratek pogovor, fotografiranje in podpisi pa so vredni več kot karkoli. Klobuk dol, Cesi.
