Da ne bo pomote, seveda so Otočani še zmeraj vrhunska reprezentanca, ki se na vsakem velikem tekmovanju znajde v vlogi širšega favorita za končno slavje in ki je v vsakih kvalifikacijah glavni favorit za osvojitev prvega mesta v svoji skupini. Ne nazadnje so Angleži zmeraj v žrebu kvalifikacij za veliko tekmovanje v prvem bobnu skupaj s še sedmimi najmočnejšimi evropskimi ekipami in ne nazadnje v njihovi reprezentanci zmeraj igrajo nogometaši iz za mnoge najmočnejše evropske lige, ki so vsi po vrsti prvi zvezdniki svojih ekip. A vseeno so mnogi prepričani, da Otočani nimajo več tako zelo močne reprezentance, kot so jo imeli nekoč.
Za tekmo s Slovenijo je izkušeni trenerski maček Roy Hodgson, ki od leta 2012 vodi angleško reprezentanco, izbral štiriindvajseterico nogometašev, kar nekaj imen na seznamu nekdanjega trenerja Liverpoola, Interja in številnih drugih evropskih klubov pa je presenetljivih. Hodgson je imel sicer kar nekaj težav z izbiro reprezentantov zaradi poškodb – v prvi vrsti manjka odlični Liverpoolov napadalec Daniel Sturridge – in zaradi tega, ker je nekaj potencialnih reprezentantov prepustil selektorju reprezentance do 21 let, Garethu Southgatu, ki bo s svojimi varovanci naskakoval evropski naslov v tej kategoriji po letu 1984.
Ker angleška športna javnost verjame, da imajo Angleži eno najboljših mladih reprezentanc v zadnjih letih, je Hodgson Southgatu prepustil branilca Arsenala Caluma Chambersa in tudi trio mladih napadalcev, ki so zablesteli v letošnji sezoni premierlige. Harry Kane (Tottenham), Saido Berahino (West Bromwich Albion) in Danny Ings (Burnley) so v angleški ligi skupaj zabili kar 62 golov in glede na težave angleških napadalcev s poškodbami – pred dnevi se je poškodoval še napadalec Arsenala Danny Welbeck, ki je na prvi tekmi med Anglijo in Slovenijo zabil dva gola ob izidu 3:1 za Otočane – bi verjetno vsaj dva, če ne celo vsi trije, dobila vpoklic v člansko reprezentanco.
Toda ker so mladi reprezentanci veliko bolj potrebni in predvsem ker je Anglija na prvih petih kvalifikacijskih tekmah v skupini E osvojila maksimalnih 15 točk ter si tako skoraj gotovo že zagotovila eno izmed prvih dveh mest, ki neposredno vodita v Francijo, jih v Sloveniji ne bo. Bodo pa v Ljubljano pripotovali še nekateri nogometaši, ki izkušenj s člansko reprezentanco sploh nimajo ali pa jih imajo zelo malo. V prvi vrsti tukaj mislimo na Toma Heatona, ki je v letošnji sezoni zablestel v vratih Burnleyja, članskega nastopa za reprezentanco pa še nima, in na še dva novinca v članski ekipi Anglije, Jamieja Vardyja, napadalca Leicester Cityja, ter Charlieja Austina, napadalca QPR-ja. Med bolj neizkušene spadajo tudi vezist Tottenhama Ryan Mason, ki je do zdaj dres z angleškim grbom na prsih nosil enkrat, in Nathaniel Clyne, ki ima štiri nastope, ter Fabian Delph, ki jih ima pet.
Seveda se ob tako pisani zasedbi poraja vprašanje, kakšno Anglijo bomo sploh videli v Stožicah. Zaradi neuigranosti bi kaj lahko videli raztresene, zmedene Otočane, povsem mogoče pa je, da bomo videli odlične, zelo razpoložene, predvsem pa izjemno motivirane Angleže, ki bodo poskušali storiti vse, da bi dokazali selektorju Royu Hodgsonu, da so vredni dresa z grbom treh levov. Kakorkoli že, angleška reprezentanca se bo na tekmo s Slovenijo podala v vlogi izrazitega favorita, ne nazadnje ima v svojih vrstah fantastičnega Wayna Rooneyja, ki je zmožen z eno individualno potezo rešiti vprašanje zmagovalca.
Kapetan Anglije in Manchester Uniteda je do zdaj za angleško reprezentanco zbral že 103 nastope – še samo 22 mu jih manjka, da se bo na prvem mestu večne lestvice izenačil z legendarnim vratarjem Petrom Shiltonom – ter zabil kar 47 golov – dva manj od najboljšega strelca vseh časov Bobbyja Charltona –, kar je, verjeli ali ne, skoraj trikrat več kot vsi ostali angleški reprezentanti skupaj. Preostala dvaindvajseterica – če odštejemo poškodovanega Welbecka – je namreč zabila skupaj zgolj 16 golov. A kot rečeno, to ni nujno slabo, motivacijo zabiti prvi reprezentančni gol bo torej imelo veliko nogometašev.
