Njegov oče je namreč septembra sporočil, da sin za selekcijo U-21 ne namerava igrati ter da ga zanima le vabilo Srečka Katanca, sprejel pa bi poziv v mlado portugalsko reprezentanco. Toda vmes so se razmere očitno spremenile, zgodil se je preobrat.
Obetavni mariborski napadalec je ubral drugačno pot, v pogovoru za naš časnik pa razkril, zakaj je naposled sprejel takšno odločitev, kakšen je bil pri tem vpliv družine, ali se je soočal s kakršnimikoli pritiski in še marsikaj zanimivega.
Po septembrskih dogodkih jih ni bilo veliko, ki bi pred objavo selektorjevega seznama za prihajajoči prijateljski preizkušnji upali staviti, da bo na njem tudi vaše ime. Nakar so bili prepričani, da se vabilu ne boste odzvali, toda zdaj o tem ni več nobenega dvoma, mar ne? Kaj se je v vmesnem obdobju zgodilo oziroma spremenilo?
S selektorjem Primožem Gliho sva imela zelo korekten pogovor in jasno mi je dal vedeti, da sem v reprezentanci zaželen. Dobro sem premislil o vsem skupaj, analiziral nekatere zadeve in sprejel odločitev, da bom igral za Slovenijo. In menim, da sem se odločil prav.
S selektorjem Primožem Gliho sva imela zelo korekten pogovor in jasno mi je dal vedeti, da sem v reprezentanci zaželen. Dobro sem premislil o vsem skupaj, analiziral nekatere zadeve in sprejel odločitev, da bom igral za Slovenijo. In menim, da sem se odločil prav.
Da, mislim, da je končna. To je to.
Je bilo težko sprejeti odločitev?
Da, bilo je. Priznam, saj je dejstvo, da lahko ta pomembno vpliva na mojo kariero. Toda kakorkoli bi se odločil, se ne bi napačno. Ne bi se mogel. Ker ni skrivnost, da v srcu nosim obe državi.
Bržčas se boste morali soočiti z očitki, da ste se naposled odločili za lažjo različico. Za lažjo pot do želenega statusa članske reprezentance. Z vsem spoštovanjem do naše izbrane vrste je portugalska vendarle na višji ravni, konkurenca je veliko hujša.
Naj govorijo, kar hočejo. S tem, kaj mislijo drugi, se ne obremenjujem. Me ne zanima. Zame je pomembno le to, da sam pri sebi najboljše vem, kaj čutim in zakaj se v določenih situacijah odzovem, kot se.
Nam danes lahko razkrijete, ali je v preteklosti dejansko prišlo do stikov s predstavniki portugalske zveze in v kolikšni meri?
Z nikomer iz tamkajšnje zveze se nisem pogovarjal. Neposrednega stika ni bilo, mi je pa bilo rečeno, da so se dogajali določeni klici. To je vse, kar vem, poleg tega v tem trenutku ni nepomembno, da se Portugalci v mladi reprezentanci še niso lotili zamenjave generacije. To se bo zgodilo po evropskem prvenstvu, ampak to zdaj ni več pomembno. Odločil sem se, da bom branil slovenske barve, in zaradi tega sem zadovoljen.
Hja, to je približno tako, kot ko se po koncu srednje šole odločaš o tem, na katero fakulteto se boš vpisal. Da, mlad sem moral sprejeti pomembno odločitev, a še enkrat bom poudaril, da ko pogledam na vse skupaj, vem, da sem se odločil prav. Tudi moj oče je legenda reprezentance, kar pri meni sicer ni imelo odločilnega vpliva, vsekakor pa je v določeni meri prispevalo k odločitvi. Družina je vesela, da se je tako razpletlo.
Priznam, težko je bilo sprejeti odločitev, saj je dejstvo, da lahko ta pomembno vpliva na mojo kariero. Toda kakorkoli bi se odločil, se ne bi napačno. Ne bi se mogel. Ker ni skrivnost, da v srcu nosim obe državi.
Ne, name nista nikoli pritiskala. Seveda smo se o tem pogovarjali, tako kot se tudi o številnih drugih rečeh. Odločitve pa sprejemam sam. Tako v tem primeru kot v vseh ostalih, ki z nogometom niso povezane.
Dotakniva se še prvoligaškega prizorišča. Pomlad ste začeli s štirimi zaporednimi zmagami in se hitro zavihteli na vrh lestvice.
Mislim, da smo pokazali obraz ekipe, ki je v preteklosti serijsko osvajala naslove državnega prvaka, in gotovo želimo v takšnem slogu nadaljevati. Slišati je očitke, da ne igramo všečnega nogometa, vendar število doseženih golov nedvomno razkriva, da smo resno moštvo. Poslej se bodo razmere za igro le še izboljševale, in ko bodo igrišča v boljšem stanju, bo tudi naša igra nedvomno pridobila na kreativnosti.
Ste verjeli v tako silovit začetek vijoličaste pomladi? Čemu ga pripisujete?
Telesno smo boljše pripravljeni kot vsi ostali, v zadnjih tretjinah dvobojev nas tekmeci le še s težavo dohajajo in sledijo našemu ritmu. Imamo dolgo klop in v 60. ali 70. minuti pride s klopi na igrišče enako kakovosten igralec, kot je bil tisti, ki je začel tekmo, kar je prav gotovo velik plus. Pomembna je tudi velika konkurenca v ekipi. Vsak mora in si želi v vsakem trenutku dati vse od sebe. To je naša velika odlika in razlika v primerjavi z nasprotniki. Poleg taktične kulture, ki je odločilnega pomena v fazi branjenja, v napadu pride do izraza individualna kakovost posameznikov.
Ne in nikoli ni, dokler tega ne potrdi tudi matematika. Smo pa seveda zadovoljni, da smo pomlad začeli na tak način. Ni bilo ravno za pričakovati, da bomo že po štirih krogih jesenski zaostanek spremenili v prednost štirih točk pred najbližjimi zasledovalci. Ampak menim, da je to realna slika, in seveda si bomo prizadevali, da vrha lestvice ne bomo več spustili iz rok.
V nedeljo sledi zahtevno gostovanje ob Kamniški Bistrici.
Domžalčani so zelo organizirana ekipa. Predvsem v obrambi, v nadaljevanju prvenstva imajo nekaj težav v napadu. Toda nogomet je nepredvidljiv, vsak lahko premaga vsakega, naš namen je seveda odigrati čim bolje. Moramo se dobro pripraviti, motivacija ni vprašljiva, tako kot vedno nas zanima ves izkupiček.
Da, mlad sem moral sprejeti pomembno odločitev, vendar vem, da sem se odločil prav. Tudi moj oče je legenda reprezentance, kar pri meni sicer ni imelo odločilnega vpliva, vsekakor pa je v določeni meri prispevalo k odločitvi. Družina je vesela, da se je tako razpletlo.
Ne, ne morem je. Ne vem, da bi se kaj dogajalo. In me niti ne zanima, osredotočen sem zgolj in samo na svoje obveznosti v Mariboru. Zelo sem zadovoljen, ker mi klub nudi vse, kar si igralec v mojih letih lahko želi, za moj napredek je zelo koristna tudi zdrava konkurenca, ki vlada v ekipi. Trener mi zaupa, ekipa mi zaupa in res se nimam nad čim pritoževati. Naj tako ostane.
Še posebej v napadu je konkurenca zelo huda.
Konkurenco imam zelo rad, ker te dela močnejšega. Sicer pa je Tavares legenda kluba, o njem ne gre izgubljati besed, Volaš je klubu prav tako dal veliko, Mendy je izjemen, je pa hkrati res, da so vsi trije drugačni tipi napadalca, kot sem jaz. Jaz sem drugačen glede na fizične lastnosti, tudi v bližnji preteklosti v Mariboru igralca konice napada s takšnimi lastnostmi ni bilo. Toda pomembno je, da se je ekipa zdaj že navadila igrati tudi z menoj, meni je prav tako steklo in dosegamo dobre rezultate, kar je nedvomno razlog za zadovoljstvo. Ob tem je pomembno, da ima trener na voljo dovolj izbire, več možnosti, za posamezno se potem pač odloči tudi na podlagi lastnosti nasprotnika. Napadalci smo različni, a se hkrati zelo lepo dopolnjujemo.
Tujina? Ne vem, da bi se kaj dogajalo. In me niti ne zanima, osredotočen sem zgolj in samo na svoje obveznosti v Mariboru. Zelo sem zadovoljen, ker mi klub nudi vse, kar si igralec v mojih letih lahko želi, za moj napredek je zelo koristna tudi zdrava konkurenca, ki vlada v ekipi. Trener mi zaupa, ekipa mi zaupa in res se nimam nad čem pritoževati. Naj tako ostane.
Naši navijači so izjemno pozitivna zgodba. Zahvaliti se jim moram za spodbudo in energijo, ki nam jo dajejo. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da bi jih še najprej razveseljevali z dobrimi igrami in temu primernimi rezultati ter s še enim naslovom prvaka.
Ne, tako daleč ne razmišljam. Ampak le o tem, da bi znova postali prvaki, da bi dobro igral in pristavil svoj delež k želenim dosežkom.
