Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jure Bohorič
Jure Bohorič
15.11.2014 12:08:44
Deli članek:

Samozavest, ki že meji na narcisoidnost

Nikola Miljković

Lahko vam je pri srcu, lahko vam gre v nos, lahko ga celo sovražite, toda ne glede na vaše prepričanje o Londonu nekaj glede slednjega drži kot pribito: gre za enega največjih, najpriljubljenejših in najbolj obleganih mest na svetu. Koliko Slovencev letno ga obišče, ne vemo, vemo pa, da ga je včeraj kar nekaj. Za naše razmere celo ogromno.

Tisti, ki so v prestolnico Velike Britanije pripotovali kot turisti, si bodo lahko dali duška. Tukaj je poskrbljeno za vse okuse. London je mesto, kjer se staro meša z novim, kjer se lahko zavrtite na osupljivem London Eye in si z višine več kot 100 metrov ogledate recimo Westminstrsko palačo, ki so jo po uničujočem požaru na osupljiv način na novo postavili že leta 1870. Kdor se želi družiti z zvezdami, lahko odide v znameniti muzej Madame Tussauds in se tam fotografira z Bradom Pittom in Angelino Jolie, s Sherlockom Holmesom in Charliejem Chaplinom, s Cristianom Ronaldom in Davidom Beckhamom, z Britney Spears in Jennifer Lopez. No, sicer z njihovimi voščenimi lutkami, pa vseeno.

PIVO, BUNKERJI, JAMIE
Kdor si dneva ne more zamisliti brez piva, lahko zavije v enega od več kot 7000 pubov, kdor je do zdaj prebral že večino knjig o drugi svetovni vojni, lahko odide na ogled muzeja Churchill War Rooms in si pogleda, kako so se Otočani med veliko morijo v bunkerjih skrivali pred nemškimi bombniki.

Nogometne navdušence pot zagotovo odnese na kakšnega od številnih stadionov v tem mestu, ki se lahko pohvali s kar trinajstimi profesionalnimi klubi. Tudi kulinarični guruji pridejo na svoj račun: London ima Jamieja Oliverja, kar nekaj restavracij z Michelinovimi zvezdicami in nešteto stojnic, kjer burgerje in druge dobrote pečejo vzhajajoči kuharski zvezdniki. London ima dejansko vse, kar vam poželi srce. Je mesto z veliko začetnico in predvsem mesto, v katerem vam nikoli ne bo dolgčas.

ČAJANKA OB 17. URI
Zakaj je od včeraj dalje v mestu s 13 milijoni ljudmi tudi več kot 1500 slovenskih turistov, ni težko uganiti. Danes ob 17. uri (po lokalnem času in uro pozneje po slovenskem), ki je v Veliki Britaniji za mnoge še vedno rezervirana za čaj in lahke prigrizke, se bo na Wembleyju začela nogometna tekma. Toda ne katerakoli. Na delu bo slovenska reprezentanca, ki ji je pripadla čast gostovanja na enem najbolj osupljivih stadionov na zemeljski obli. Svetovno znani obok Wembleyja je viden, tudi če ste od objekta oddaljeni več deset kilometrov.

ČAS ZA SPROSTITEV
Toda zanimivo – novi Wembley je Angležem, ki so zanj plačali skoraj milijardo evrov, zgradila gradbena korporacija iz Avstralije. Danes bo po dolgem času spet skoraj povsem poln. Tukaj radi pravijo, da tudi zaradi tega, ker bo obračun v času za čaj, to se bo zgodilo prvič po juniju 2012. To je pač čas za sprostitev; tisti bolj konzervativni doma v oblekah srebajo earl gray, tisti nekoliko bolj sproščeni posedajo v pubih, številne pa premami nogomet. Vsaj 80 tisoč ljudi naj bi bilo danes na Wembleyju, kar je veliko, če vemo, da si je zadnji dve domači tekmi Anglije skupaj ogledalo le 95 tisoč obiskovalcev. Večina tistih, ki si je zagotovila vstopnico, ne dvomi o končnem razpletu.

"Nisem najboljši v napovedovanju rezultatov, ampak še tisti največji amaterji bi tokrat znali napovedati, da bo zmagala Anglija. Mislim, da bomo zabili vsaj dva, morda celo tri gole. Težko pa bomo kakšnega prejeli. Zadaj v zadnjem času res dobro stojimo," je hitel razlagati eden od številnih zaposlenih na letališču v Lutonu, kjer je pristal slovenski jekleni ptič z dragocenim tovorom. Angleži so že tako ali tako znani po tem, da so noro zagledani vase, kadar jih obišče "malček", kakršen je Slovenija, se njihova samozavest, ki meji že na narcisoidnost, še dodatno poveča.

Ampak saj jim je težko zameriti: medtem ko se mi še vedno ne znamo dogovoriti, kaj je kdo počel med tisto že omenjeno vojno, zgodovina Anglije sega v začetna leta človeškega štetja. Nekoč so obvladovali pol sveta, kako naj torej "kupijo" misel, da je Slovenija sposobna slaviti v Londonu? To je, kot da bi poskušal prepričati prepričanega.

Nikola Miljković


BREZ TRESENJA GLASU
No, ampak bela zastava je ostala doma. Srečko Katanec je v svojem kovčku ni imel. Niti na njegovem obrazu med čakanjem na polet proti kraljičinem domu ni bilo zaznati pretirane zaskrbljenosti. Nasploh je neverjetno, s kakšno lahkoto so vsi vpleteni sprejeli tretje gostovanje reprezentance v kvalifikacijah za Euro 2016. Kot da bi bil nasprotnik San Marino, ne Anglija. Niti za trenutek ni bilo zaznati panike, niti za trenutek ni bilo slišati, da bi se komu ob omembi nasprotnika zatresel glas.

NE NA GILJOTINO
Sproščenost je zavladala reprezentančnemu taboru, zdelo se je, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo dali igralci dlani na hrbte in si začeli požvižgavati tisto znamenito "don't worry be happy". Ki pa je ameriška, ne angleška, da ne bo pomote ...

ZAKAJ TAKŠNA SPROŠČENOST?
V prvi vrsti zaradi tega, ker je Slovenija oktobra dodobra popravila slab septembrski začetek kvalifikacij. Če po porazu z Estonijo ne bi premagala ne Švice ne Litve, bi bili slovenski obrazi povsem drugačni. Reprezentanti bi bili nervozni, kot so bili v 16. in 17. stoletju tisti, ki so jih poslali v Tower of London – ta utrdba ob reki Temzi je bila nekoč poznana kot utrdba mučenja in smrti, danes je še ena od mnogih turističnih znamenitosti Londona. Grizli bi si nohte, dlani bi bile potne, glas bi se jim tresel. V tem primeru bi bilo za Slovence gostovanje na Wembleyju skorajda odločilno. Tekma z Anglijo bi bila za biti ali ne biti. Poraz bi bil podoben giljotini, Francijo bi videli le prek televizijskega ekrana.

VELIKIH ŠEST TOČK
A k sreči ni tako. K sreči ima Slovenija pred današnjo tekmo na računu šest točk. Da, lahko rečemo, da kar velikih šest točk. Tako so velike, da so Slovencem olajšale teden, ki je za njimi. Tako so velike, da so lahko povsem sproščeni, neobremenjeni. Niti to, ali bo Kevin Kampl zaradi poškodbe mišice lahko igral ali ne, ni bila tako zlovešča misel, kot bi bila, če bi morali v Angliji za vsako ceno osvojiti tri točke. Saj ne, da lahko tokrat že pred začetkom podpišemo poraz. To bi bilo nesmiselno, vendarle glavni cilj še ni dosežen. Se pa lahko Katančeva četa v boj spusti brez preteče misli v glavah, misli, ki bi kljuvala kot krokar. Ali bo sproščena Slovenija boljša od obremenjene Slovenije, ki je pretekli mesec na dveh tekmah osvojila vseh mogočih šest točk, bomo šele videli. Po dveh porazih z Anglijo bi bilo lepo, če bi bil tokrat končni razplet drugačen, za nas boljši. In potem bi bil spomin na številne londonske znamenitosti, ki so jih včeraj in jih bodo tudi danes oblegali turisti iz Slovenije, še toliko prijetnejši.