Če so klubske predstave za Srečka Katanca najpomembnejše merilo pri določanju reprezentančnega kadra, potem je edino pravilno, da je za tekmi z Anglijo in Kolumbijo v državno selekcijo vpoklical tudi Sinišo Anđelkovića. Je eden redkih s stoodstotno klubsko minutažo, čeprav si kruh služi v močnem italijanskem prvenstvu.
Zgodba tega gorenjskega nogometaša je prava filmska, o njej je navsezadnje pred časom na dolgo in široko spregovoril tudi v Ekipini rubriki Povabilo na kavo. Ko je igral še za Triglav v rodnem Kranju, si je kruh služil celo z delom v tovarni s pnevmatikami. Ko je igral na Ptuju za Dravo, se je zaradi finančnih težav kluba spogledoval celo s koncem kariere. Nato pa se je zgodil sanjski zasuk, začela se je pisati čudovita zgodba, ki še kar traja. Zlatko Zahović ga je odpeljal v Maribor, vse drugo je zgodovina.
NA TOVARNO NE MISLI VEČ
Danes je Anđelković član udarne enajsterice kluba iz italijanske lige, zasluži toliko, da mu na delo v tovarni ni treba več niti pomisliti, za nameček je bil zdaj končno le vpoklican tudi v reprezentanco. V slednji je že bil, v dresu z državnim grbom je zbral tri nastope, toda v zadnjem času je Srečko Katanec prednost dajal drugim branilcem. No, ampak Anđelkoviću ga je s ponavljajočimi dobrimi igrami le uspel prepričati, med potniki v London bo tudi ta 28-letni obrambni nogometaš.
Spomini res niso najlepši, ampak zdaj je minilo že kar nekaj časa od tiste tekme. Nima smisla obujati grenkih spominov, raje gledam optimistično naprej.
PREKIPEVAM OD SREČE
"Jasno, da sem vesel, ker sem spet zraven. Kaj vesel, prekipevam od sreče," se je smejalo Siniši Anđelkoviću, ko je lahko spet smuknil v reprezentančno opremo. "Ne bom lagal, pričakoval sem povabilo. Mislim, da je tako pri vsakem nogometašu, ki redno igra za svoj klub. Moram priznati, da sem ga pričakoval že prej, toda selektor je tisti, ki odloča. Zdaj sem zraven, to je vse, kar šteje. Z največjim veseljem sem se odzval na njegov klic," ne skriva Gorenjec.
Ko je Anđelković nazadnje in sploh prvič zaigral na kvalifikacijski tekmi, je domov odšel z močnim glavobolom. Le tri minute po njegovem vstopu v igro so Italijani v Stožicah zabili zmagoviti gol, za nameček so akcijo izvedli na desni strani obrambe, kjer je bil tudi Anđelković. V opravičilo mu je, da je moral po sili razmer zamenjati poškodovanega Miša Brečka, ne glede na to, da je bila krivda za prejeti zadetek kolektivna, pa se je zagotovo tudi sam čutil odgovornega.
Uh, vsekakor so znali proslaviti našo zmago, so dovolj temperamentni. Ni kar tako premagati enega od treh velikih v Italiji.
LESTVICA POVE VSE
"Spomini res niso najlepši, ampak zdaj je minilo že kar nekaj časa od tiste tekme. Nima smisla obujati grenkih spominov, raje gledam optimistično naprej," pravi Anđelković, ki kakopak upa, da bo na Wembleyju drugače. Tako zanj, če bo že igral, kot tudi za reprezentanco. "Mislim, da lahko pričakujemo dobro tekmo, predvsem pa želim poudariti, da v Londonu zagotovo ne bomo brez možnosti. Ali bom igral ali ne, niti ni pomembno, dovolj mi pomeni že to, da sem sploh zraven. Kar šteje, je podatek, da smo se z dvema oktobrskima zmagama spravili v dokaj ugoden položaj, zdaj smo spet na pravi poti. Lestvica pove vse; smo na drugem mestu, torej tam, kjer želimo biti tudi ob koncu kvalifikacij za evropsko prvenstvo," poudarja temnolasi branilec.
Če obeti za njegov nastop na tekmi z Anglijo res niso najboljši, so precej večje možnosti, da bo zaigral v torek, ko bo Slovenija v Stožicah odigrala prijateljski obračun s Kolumbijo. Tam bodo imeli številni možnost prepričati Katanca, da si zaslužijo še kaj več kot zgolj mesto na reprezentančnem seznamu. "To bo vsekakor dobrodošel obračun. Tudi Kolumbija ima izjemno ekipo, tudi to bo težka tekma. Vsi vemo, kakšni zvezdniki prihajajo v Ljubljano, zato motivov ne bo manjkalo," priznava.
TO PA JE BILA ZMAGA
Če v slovenski reprezentanci (še) ni standarden v osrčju obrambe, v Palermu ni nobenega dvoma. V tej sezoni v elitni serie A ni izpustil niti minute, kar je odličen razlog za zadovoljstvo. "Ne smem se pritoževati," odgovarja z nasmeškom na obrazu.
Da je dobra volja še boljša, skrbijo solidni rezultati Palerma, ki trenutno zaseda 12. mesto na lestvici, za nameček pa mu je nedolgo tega uspel veliki meti; na San Siru so rožnati premagali Milan, ki sicer ni več to, kar je nekoč bil. A je še vedno dovolj velik magnet za vse tekmece. "To pa je bila zmaga!" se strinja in nadaljuje: "Tedaj smo pripravili presenečenje, ki je kar odmevalo. Vedeli smo, da se lahko kosamo tudi z Milanom, ampak vseeno je bilo težko napovedovati, da se bo končalo na takšen način. Sprostili smo se, dobro smo igrali in na koncu zasluženo slavili. Zame je bil občutek še toliko lepši, ker sem sploh prvič zaigral na veličastnem San Siru."
Ne bom lagal, pričakoval sem povabilo. Mislim, da je tako pri vsakem nogometašu, ki redno igra za svoj klub. Moram priznati, da sem ga pričakoval že prej, toda selektor je tisti, ki odloča.
ZA ČAST, PONOS IN PRESTIŽ
Veličasten pa je bil tudi sprejem, ki so ga vročekrvni navijači Palerma pripravili svojim ljubljencem po vrnitvi iz prestolnice Lombardije. Bitke med južnjaki in severnjaki so pač v Italiji vedno nekaj posebnega, ne gre le za točke, tudi za čast, ponos in prestiž. "Uh, vsekakor so znali proslaviti našo zmago, so dovolj temperamentni. Ni kar tako premagati enega od treh velikih v Italiji. Res so bili veseli, bilo je bučno, že na letališču so nas pozdravili. Vsi skupaj smo se malce sprostili," je razkril Anđelković in pristavil še nekaj: "Pozdravil nas je tudi predsednik Maurizio Zamparini. Čestital nam je, bil je res vesel. Zdaj je na splošno miren, ko so rezultati kar dobri (smeh)."
ŽE POLETI DRUGAM?
Čeprav je njegovo življenje v Palermu v tem trenutku lepo, pa ni nemogoče, da bo že kmalu zapustil mafijski otok. Ob koncu sezone mu namreč poteče pogodba. "Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Na tamkajšnje življenje sem se privadil, ni mi hudega, ampak pogodba velja, dokler velja. Nekaj smo se že pogovarjali glede podaljšanja, ampak za zdaj je prezgodaj govoriti o tem. Bomo videli," je še pristavil povratnik v slovensko reprezentanco.
