Ko je Ljubljančan 12. februarja 2003 debitiral v dresu slovenske reprezentance, po tekmi s Švico v Novi Gorici zagotovo ni upal niti pomisliti na to, da bo enajst let pozneje na robu nečesa zgodovinskega. Tedaj je obramba, ki ji je poveljeval skupaj s Spasojem Bulajićem in Aleksandrom Knavsom, prejela kar pet golov. Če so mu torej po glavi rojile črne misli, da se po takšnem rezultatu še dolgo ne bo vrnil v reprezentanco, to res ne bi bilo presenečenje.
IZJEMEN DOSEŽEK S PREMALO POZORNOSTI
Toda morebiten strah je bil povsem odveč. Res je, da je Cesar, ki jih je ob debiju štel šele dvajset, potreboval nekaj časa, preden je postal ključni branilec slovenske izbrane vrste, toda ne glede na vse se nikdar več ni ozrl nazaj. Niti za trenutek.
PREHITEL BO ZLATKA
In zdaj je pred nečim velikim. Pred rekordnim dosežkom. Če bo v soboto zaigral na Wembleyju – to bi mu dejansko lahko preprečila le poškodba, tako čvrst je njegov reprezentančni status –, bo zabeležil že svojo 81. tekmo v dresu s slovenskim grbom. Toliko jih doslej ni zbral še nihče. Boštjan Cesar bo dokončno prehitel legendarnega Zlatka Zahovića, po več kot desetih letih bo neizprosni branilec postavil nov mejnik po številu nastopov za državno izbrano vrsto. Gre za izjemen dosežek, ki pa mu v tej državici vse preveč ljudi posveča premalo pozornosti.
Vsak se odloča zase. Josip se je, kakor se je, res pa je, da smo takšni, kakršni smo, dejansko bi potrebovali prav vsakega. Ampak zgodilo se je, kar se je, moramo se sprijazniti s tem.
NZS POPRAVILA NAPAKO
Celotna zgodba je imela kar nekaj časa celo skrajno absurden zaplet. Podatki o Cesarjevih reprezentančnih nastopih namreč niso bili enotni. Nekje je nekoč prišlo do napake, otroku Olimpije so šteli nastop manj, zato je bila še pred gostovanjem v Litvi velika dilema: bo dejansko ujel Zahovića ali ne? K sreči je administracija Nogometne zveze Slovenije še pravočasno popravila napako in zdaj ni prav nobenega vprašanja več: obračun v Vilni je bil 80. za Cesarja, na Wembleyju bo torej zabeležil 81. In postal rekorder v pravem pomenu besede.
S CINIZMOM V GLASU
Ampak kljub temu so nekateri na včerajšnji zbor v Ljubljani prišli nepripravljeni. "Kako se počutite, ko boste na Wembleyju ujeli Zahovića in ga na tekmi s Kolumbijo tudi prehiteli?" se je glasilo vprašanje, ki bi moralo biti za takšnega gospoda v nogometnih čevljih naravnost žaljivo.
Na Rooneyja je že pozabil
Ko je Boštjan Cesar nazadnje obiskal Wembley, ni imel veliko razlogov za veselje. Slovenija je izgubila z 1:2, Cesarja pa je poškodoval Wayne Rooney in bil za to nagrajen z enajstmetrovko. Se mu bo kapetan zdaj morda poskušal maščevati na kakršenkoli način? "Edino z zmago!" se je zasmejal in v resnejšem tonu dodal: "Kar se je zgodilo, se je, to je preteklost. Z Rooneyjem o tem pozneje nisva nikdar govorila, ampak res ne čutim potrebe po kakšnem maščevanju ali kaj podobnega. Vse, kar me zanima, je to, kako tokrat le premagati Anglijo. Pravijo, da gre v tretje rado. Upam, da bo res tako."
Toda Cesar je ostal vljuden in pred kamerami ni "osramotil" povsem nepripravljenega možakarja. Zdrdral je nekaj vljudnostih fraz o ponosu in zadovoljstvu, nato pa, ko je že odhajal v svojo hotelsko sobo, vseeno zavil z očmi. "Ne vem, morda nekomu ni v interesu, da postanem rekorder," nam je zaupal s precejšnjo mero cinizma v glasu.
ANGLEŽI TO BOLJ CENIJO
Skratka, dvomov ni: Cesar bo na Wembleyju, če bo le zaigral, postal rekorder. Pika. In konec razprave o tem. Da bi si na Wembleyju zaslužil najmanj šopek rož oziroma podobno simbolično priznanje za vse, kar je dal reprezentanci, je jasno. In seveda glasen aplavz okoli 1500 slovenskih navijačev, kolikor naj bi jih bilo v Londonu. Verjetno bi mu zaploskali tudi Angleži, ki znajo ceniti takšne dosežke. Zdi se, da še precej bolj kot pri nas …
Nekateri pravijo, da je pred nami tekma, na kateri nimamo kaj izgubiti. Ampak s tem se ne morem povsem strinjati. Vsakič se igra za točke, če bomo torej izgubili, ne bomo osvojili niti ene.
ZAKAJ NE BI ZMAGALI?
Seveda pa Cesar v teh dneh bolj kot o rožah in rekordu razmišlja o naslednji tekmi Slovenije v kvalifikacijah za Euro 2016. Slednja zagotovo ni ključna, ni tako pomembna, kot sta bili obe oktobrski, se bo pa vseeno igralo za točke. In ker je cilj preboj na Euro 2016, je jasno, da bo na poti do tja prišla prav vsaka točka. "Nekateri pravijo, da je pred nami tekma, na kateri nimamo kaj izgubiti. Ampak s tem se ne morem povsem strinjati. Vsakič se igra za točke, če bomo torej izgubili, ne bomo osvojili niti ene," je pred gostovanjem pri kraljici dobro razpoložen Cesar, ki hkrati priznava: "Po dveh zmagah smo si okrepili samozavest, in čeprav se zavedamo, da bo težko, gremo v London vseeno z željo po zmagi. Pred nami je še sedem tekem, pot do evropskega prvenstva se je torej šele dobro začela, cilj pa bomo dosegli le, če bomo osvajali točke. Verjamem, da lahko zmagamo, čeprav močno spoštujemo Anglijo. Vemo, za kakšno reprezentanco gre, sodi med najboljše na svetu. Ampak ne vidim razloga, zakaj bi morali izobesiti belo zastavo. Lahko se kosamo z vsakim."
VSAK ODLOČA ZASE
V teh dneh je veliko prahu dvignila odločitev Josipa Iličića, ki za reprezentanco ne bo igral, dokler bo selektor Srečko Katanec. "Nimam kaj za povedati, to je njegova odločitev," o potezi nogometaša Fiorentine ni želel na dolgo in široko razpredati Cesar, ki se je klicu reprezentance odzval vsakič, ne glede na to, kdo je bil njen selektor, nato pa pristavil: "Vsak se odloča zase. Josip se je, kakor se je, res pa je, da smo takšni, kakršni smo, dejansko bi potrebovali prav vsakega. Ampak zgodilo se je, kar se je, moramo se sprijazniti s tem."
NI SE VMEŠAVAL
Je kot kapetan poskušal prepričati Iličića, naj si premisli? "Ne, nisem se mešal v to. Selektor je tisti, ki odloča, sam nimam s tem nič."
Kljub Iličićevi košarici pa je vzdušje v reprezentanci odlično, poudarja Cesar: "Vedno je bilo. Drži, kadar so rezultati slabši, je smeha morda manj, ampak mi po dveh zmagah spet lažje dihamo. To je najpomembnejše. Ne glede na vse pa moram poudariti: deset let sem že reprezentant reprezentant in vedno je med nami vladalo zelo dobro vzdušje."
