Začnimo s tistim najbolj splošnim vprašanjem za vsakega trenerja, ki pride v novo ekipo. Kakšni so vaši prvi vtisi?
Najprej bi rad povedal, da sem zelo vznemirjen ob tem novem projektu. Celje spremljam že nekaj let, od takrat, ko so prvič igrali z Vitorio Guimaraes, saj sam prihajam iz Guimaraesa. Od takrat naprej sem bil bolj pozoren na Celje. Bral sem o klubu, videl, da predsednik in ostali ljudje v klubu delajo zelo dobro delo. Klub je v zadnjih letih zelo zrasel. Spremljal sem ga in ravno zaradi tega sem zelo navdušen, da sem tukaj. Mislim, da bomo skupaj lahko naredili fantastično delo. Kot družina. Ker klub, ekipa deluje dobro le v primeru, ko so vsi povezani med seboj, kot družina. Vesel sem, da sem tukaj in seveda želim izpolniti naš skupni cilj – postati državn prvak.
Dali ste nam iztočnico s tem razkritjem o tisti prvi tekmi proti Vitorii Guimaraes. Povejte nam več, ste bili takrat presenečeni nad kakovostjo Celjanov, nad kakovostjo slovenskega predstavnika v Evropi?
Iskreno, da. Od prej sem poznal nekaj slovenskih nogometašev, še iz moje mladosti. V Guimaraesu je recimo igral velik igralec, Slovenec, Zlatko Zahović. Spomnim se tudi Mirana Pavlina iz Porta. Tako da sem imel idejo o tem, da Slovenija premore kakovostne nogometaše. A po tisti tekmi v Guimaraesu sem se prepričal o kakovosti slovenskega kluba, slovenske lige. In od takrat naprej sem začel bolj podrobno spremljati tudi slovensko ligo. V današnjem času morajo trenerji razmišljati in delovati globalno, moramo poznati vse klube in vse lige po svetu. Zato so bile moje oči osredotočene tudi na Slovenijo. Včeraj sem si v živo ogledal tekmo z AEK-om in čeprav rezultat ni bil dober, sem se hitro prepričal, da ima Celje zelo kakovostne nogometaše. Res mi je všeč kakovost mojih novih varovancev, mislim, da lahko skupaj naredimo velike stvari in uresničimo velike cilje, ki jih imamo.
Glede na to, da ste zadnja leta trenirali večinoma na Portugalskem in da ste pred tem delovali v državah Bližnjega vzhoda, je zagotovo majhno presenečenje, da ste danes tukaj, v Sloveniji. Ste tudi vi presenečeni, da ste danes trener slovenskega kluba, Celja?
Imam izkušnje z delovanjem v več državah, ne samo na Portugalskem. Svojo trenersko pot kot samostojni trener sem začel na Madžarskem, v drugi ekipi Videotona. Madžarska pa je seveda soseda Slovenije, tako da nisem bil daleč od tukaj (smeh). Imel sem nekatere ponudbe iz drugih držav, celo iz Južne Amerike in arabskega sveta, toda moj fokus je trenutno na Evropi. In ko sem dobil povabilo Celja, sem bil zelo srečen, ker mislim, da je to zame in za mojo kariero pravi klub v tem trenutku.
Vaša prva tekma na celjski klopi bo takoj izredno pomembna. Odhajate na Bonifiko, h Kopru, drugouvrščeni ekipi slovenskega prvenstva. Zdi se, da bo ta tekma že zelo pomembna v boju za naslov prvaka. Kako gledate nanjo?
Ta tekma bo najpomembnejša tekma sezone! Zato, ker zame in za moj strokovni štab, tako tudi za igralce, je vsaka naslednja tekma najpomembnejša v sezoni. Naslednja tekma proti Kopru bo tako najpomembnejša. Imeli bomo na voljo zgolj dva treninga in ne moreš preveč stvari narediti v dveh treningih. Bomo pa zagotovo vadili nekatere ideje, za katere mislim, da so najpomembnejše. Od prvega dne moramo delati, da se v nekaterih zadevah izboljšamo. A veliko bolj pomembno je to, da povrnem fantom samozavest. Da bodo znova srečni med igranjem nogometa. Da se bodo počutili dobro, da bodo spet verjeli vase in v svoje soigralce. Prepričan sem, da bomo skupaj močni in da bomo zgradili močno ekipo. Da bomo zgradili kakovostno ekipo, a hkrati tudi samozavestno in zmagovalno.
Ker vas ne poznamo dobro, morda vprašanje o tem, kakšne vrste trener ste?
Sem trener, ki je vedno blizu svojim igralcem. Zame je vsak nogometaš v prvi vrsti človeško bitje. Ko streljamo enajstmetrovko, nimamo na voljo 'enajstmetrovke', ampak imamo človeka, ki bo streljal enajstmetrovko. Ko dosežemo gol, nismo dosegli gola, ampak imamo človeka, ki je dosegel gol. Seveda bom pomagal igralcem, da napredujejo v nogometnem smislu, toda hkrati sem takšen človek, da jim bom pomagal, da postanejo boljši ljudje. Upam, da se me bodo enkrat, ko bom zelo star, igralci spominjali kot dobrega trenerja, a tudi kot še boljšega človeka.
Pred kratko epizodo Ivana Majevskega je bil trener Celja Albert Riera. In roko na srce, zdaj ste vi naslednik Riere, ne Majevskega. Je breme biti Rierov naslednik?
Prišel sem v ta klub in rad bi v njega vnesel svojo identiteto. Seveda vsi trenerji želijo biti uspešni. Riera je bil zelo uspešen. Jaz in moji pomočniki smo prišli sem trdo delati. In poskušali bomo narediti vse, da bomo tudi mi tako uspešni kot gospod Riera. Seveda imamo svojo identiteto in razmišljati moramo po svoje.
Zanimivo, da imamo v zadnjih letih v slovenski ligi veliko trenerjev iz Španije in Portugalske. Ste se recimo slišali s katerim od portugalskih trenerjev, ki so delovali v Sloveniji? Recimo z Jorgeom Simaom ali Joaom Henriquesom, ki sta bila pri Olimpiji?
Joao Henriques je, zanimivo, trenutno trener ekipe, ki sem jo jaz nazadnje vodil v svoji karieri (portugalski prvoligaš AVS, op. p.). Dobil sem se z njim na enem sestanku, toda nisva se pogovarjala o Sloveniji, saj si takrat nisem mogel niti predstavljati, da bom delal v Sloveniji. Sva se pa pogovarjala o AVS-ju in o njegovi zadnji ekipi na Poljskem (Radomiak, op. p.). O Sloveniji pa ne. A kot pravim, imam dobro idejo o slovenskem nogometu, vem, da so v ligi številni kakovostni nogometaši.
Kdaj so se pogovori s Celjem začeli in kako so potekali?
Pogovori so potekali zelo hitro. Ko sem se pogovarjal z gospodom predsednikom, sem začutil, da ima zelo velike sanje. Takoj sem se počutil zelo lagodno, takoj začutil, da si zelo želim priti v Celje. To me je navdalo z optimizmom. Ko mi je povedal o svojih sanjah, sem nemudoma začel tudi sam sanjati iste sanje. Zato so bili pogovori zelo lahki.
So te sanje liga prvakov? Mislite, da je mogoče priti s Celjem v ligaški del lige prvakov?
Najprej moramo priti v kvalifikacije za to tekmovanje, kar pomeni, da moramo biti prvaki. Vemo, da je v ligi pred nami deset finalnih tekem do konca sezone. Prva je na sporedu že to nedeljo. Vemo, da nismo sami, da se borimo proti številnim tekmecem, ki so zelo kakovostni, kot so Koper, Maribor in Olimpija. Težko bo, toda naš cilj je postati prvak. In potem bomo videli, kaj se bo zgodilo v kvalifikacijah za ligo prvakov.
Na Portugalskem ste vodili ekipe, ki so se borile za obstanek, nikakor ne za naslov prvaka. Zdaj ste v klubu, ki želi biti prvak, ki je navsezadnje vodilna ekipa lige. Kako drugače bo voditi Celje v primerjavi z bivšimi klubi?
Vse ekipe imajo svoje cilje. Benfica, Porto, Sporting se borijo za naslov prvaka. Nekatere ostale ekipe se borijo za obstanek. Ko se sezona začne in si zadaš cilj, da obstaneš med elito, ter ta cilj na koncu izpolniš, je to po mojem mnenju enako, kot da bi bil prvak. Ker si izpolnil svoj cilj. Vsi vemo, kakšna je razlika med Benfico, Portom in Sportingom ter ostalimi klubi na Portugalskem. Ob tem pa sem delal tudi recimo v Chavesu, ki je bil takrat drugoligaš. Uspeli smo si izboriti napredovanje – sezono po tem, ko smo v drugi ligi končali na sedmem mestu. Tako da je bil tudi tukaj občutek, kot da smo bili prvaki. Tako da, vse je odvisno od igralcev, ki jih imaš na voljo, od projekta, ki ga imaš v klubu. Res verjamem, da je celjski projekt k meni prišel v pravem trenutku. Imam veliko priložnost, da lahko delam v klubu, ki želi biti prvak.
Stari ste 50 let, a ste v trenerskem poslu že polovico svojega življenja. Nam lahko malce razkrijete vašo trenersko pot?
Kot šestletnik sem začel trenirati nogomet pri Vitorii Guimaraes. Bil sem del vseh mlajših selekcij tega kluba. Ko sem končal z mladinskim nogometom, sem se preselil k enemu portugalskemu drugoligašu. A takrat iskreno moje ocene v šoli niso bile dobre in starša sta rekla, da se moram posvetiti šoli, učenju. Nogomet je moja strast, zato sem končal fakulteto za šport. Najprej sem deloval kot kondicijski trener, potem sem bil prvi pomočnik. Ko sem bil v iranskem Tractorju, mi je takratni glavni trener rekel, da moram začeti razmišljati o tem, da postanem glavni trener. Da je pravi trenutek za to. Zato sem naredil Uefa pro licenco in začel samostojno pot. Normalen proces za vsakega trenerja torej. Delal sem v klubih na različnih ravneh, od najnižjih do lige prvakov, kajti z Al-Taewoonom sem igral azijsko ligo prvakov. Imam 26 let izkušenj kot trener, pred tem še kot nogometaš. Tako da lahko rečem, da sem zelo izkušen. Ob tem sem bil kondicijski trener, pomočnik, tako da poznam tudi vse stvari, kar se tiče tehničnih in taktičnih zadev pri strokovnem štabu.
In za konec še vprašanje o Zlatku Zahoviću. Ker ste iz Guimararesa, kjer je Zahović nekdaj igral. Kako se ga spominjate?
Spomnim se ga kot nogometaša, imel je fenomenalno levo nogo. Igral je fantastično. Spomnim se, da sem ga velikokrat gledal v živo na stadionu. Potem se je preselil v Porto, nato je odšel v Valencio, imel je odlično kariero. Kolikor se spomnim, ima tudi sina, ki se je prav tako rodil v Guimaraesu.
