V obširnem intervjuju smo se z Zlatkom Zahovićem pogovarjali o mnogih aktualnih zadevah. O iskanju novega selektorja. Ga soočili z rezultati ankete, ki želijo, da bi on sedel na slovensko klop. Najboljši strelec v zgodovini izbrane vrste je spregovoril o možnostih, da postane selektor, o tem, ali je Albert Riera dobra rešitev za reprezentančno in hkrati celjsko klop. Pa o tem, koga bi sam postavil za naslednika Matjaža Keka. ZZ Top je na dolgo in široko komentiral tudi dogajanje na ligaški sceni, se obregnil ob Feđo Dudića in izrazil upanje, da bo na koncu sezone prvak vendarle njegov Maribor.
Začniva z izredno aktualno zadevo: Matjaž Kek je zapustil reprezentanco, Slovenija išče novega selektorja. Pa nas za začetek zanima, kako ste videli njegov sedemletni mandat in razhod?
Njegov mandat je bil zelo uspešen. Po 14 letih je Slovenijo spet popeljal na veliko tekmovanje. Zelo uspešen proces. Na koncu pa pričakovan padec po velikem tekmovanju. Stroka, igralci in vsi ostali deležniki se zavedamo, da bo do padca prišlo, toda nanj nisi nikdar pripravljen. In potem izpade, kot izpade. Vendar je zaključek, da je bil Matjaž na slovenski klopi zelo uspešen. Biti na velikem tekmovanju je super. Vse skupaj je proces, v katerem greš skozi mnoge probleme, ki na zunaj morda niso vidni, a ko si noter, veš, da je to krvavo delo. Da si odvisen od marsičesa, da se ti morajo stvari 'poklopiti'. Mi smo mala država, naša baza je majhna, tako da vse skupaj vidim kot zelo uspešen projekt, ki ga je Kek izpeljal. Zdaj pa ... Padec, ki se je zgodil, se nam je vedno dogajal in se nam bo vedno. Ključno je, da ni treba storiti nič slabega, da pride do padca. Odločitve, ki jih sprejemaš, na to ne vplivajo. Enostavno gre za splet dogodkov – baza je majhna, fantje prestopijo, dvignejo raven, v novih klubih pa ne igrajo, vsaj ne na začetku, morajo se privaditi na nek drug nogomet, na drugačno konkurenco, na drugačen učinek. Postanejo tudi investicije. In od investicije se zahteva več, ima druge kriterije kot nekdo, ki se prebija. Fantje potrebujejo čas. Nekateri uspejo, drugi ne. V reprezentanco pridejo večinoma nepripravljeni, ti pa moraš sprejemati odločitve, ki so vse prej kot lahke. Ker je baza majhna, ker ni fantov, ki bi pritiskali na tiste, ki so bili zelo uspešni v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, na Euru in potem v ligi narodov. Če kdo misli, da obstaja nekdo, kar bi bilo normalno in logično v državah z veliko bazo, ki bi rekel recimo Bijolu, da v klubu ne igra in da bo namesto njega v reprezentanci igral nekdo drug, živi v zmoti. Tega junaka v slovenskem prostoru ni. Ali pa da bi rekel Šešku, da ni v formi in da bo namesto njega začel nekdo drug. Ne, takšnega junaka ni. Poleg tega si ti s temi fanti šel skozi dolg, velik proces, dali so ti ogromno. Ne samo tebi, temveč celotni slovenski javnosti. In enostavno ti ne preostane drugo, kot da jim zaupaš. In včasih tudi z njimi umreš. To je naša usoda. Kdor to sprejme, sprejme, kdor ne, pač ne. Ponavljam pa, da je ključno, da ti v takšnih kvalifikacijah ni treba storiti niti ene napake, pa bo reka še naprej tekla po svoji strugi.
So bile pa kvalifikacije verjetno zelo specifične, ekspresne, glede na to, da so se odvile med septembrom in novembrom.
Zagotovo. Kvalifikacije so zdaj nekaj čisto drugega. Za svetovno prvenstvo so težje, saj se na mundial uvrsti manj ekip kot na Euro. Začneš septembra, ravno mesec ali dva po tem, ko so slovenski igralci prestopili. Ko sem malce hodil po nogometnih studiih, sem se bal, da me bo kdo pred začetkom kvalifikacij vprašal, kaj si mislim, kako se bo odrezala Slovenija. Nisem bil optimist. Ravno zaradi tega, kar sem prej razlagal. Nočeš pa seveda tega povedati, ker želiš ostati optimist. In prav vesel sem bil, da nisem dobil tega vprašanja. Velikokrat, ko analiziram, moram enostavno zagovarjati svojo diplomo. In svojo verodostojnost. Vedno malce tehtaš, kaj boš povedal, toda tudi diplomo je treba zagovarjati in ohranjati kredibilnost.
Če NZS to želi, gre v Celje, postavi Alberta na mesto selektorja in to je to. To je v redu. Ampak dvojna vloga? NZS je preresna organizacija, da bi se ukvarjala z neumnostmi.
Slovenska skupina v kvalifikacijah je bila zanimiva, nepredvidljiva. Kako ste jo videli?
Zelo zahtevna skupina. Nihče ni pričakoval, tudi jaz ne, da bo Švica tako izstopala. Da bo Kosovo dobro, sem pričakoval, in to tudi napovedal. Ko sem bil gost v studiu na tekmi Slovenije in Slovaške, sem dejal, da bo v kvalifikacijah treba paziti na Kosovo. Kar se je potem tudi izkazalo. Abnormalna energija. Kosovo me je spominjalo na nekatere majhne države, ki so dosegale uspehe. Tudi na nas. Fanatizem, energija je bila enostavno neuničljiva. Mi se po velikem tekmovanju v tem pogledu Kosovu nismo mogli postaviti po robu, kar je logično.
Riera v dvojni vlogi? NZS je preresna organizacija, da bi se ukvarjala z neumnostmi
Zdaj smo v iskanju novega selektorja. Bilo je kar nekaj anket na to temo, vaše ime je bilo zelo visoko na seznamu želja Slovencev. Navijači želijo ravno vas videti na položaju selektorja. Bi vas to zanimalo?
To so stvari, na katere nimam odgovora. Nisem jaz tisti, ki odloča, prav tako nisem v nekem pričakovanju. Enostavno sem prepuščen življenju brez profesionalnega nogometa, v katerem se zelo dobro počutim. Ne prehitevam stvari. Pustim usodi, da ona sama odloči. Če se bodo vrata kdaj odprla in bom jaz tisti, ki bom o vsem skupaj odločal, super. Če ne, navijam, dajem podporo. In to je to.
Med zadnjim gostovanjem v oddaji Pod prečko ste dejali, da ste pripravljeni spet prisluhniti ponudbam. Predvidevamo, da ste imeli v mislih funkcijo športnega direktorja. Torej funkcijo, ki ste jo v preteklosti že tako odlično opravljali. Ali ste morda mislili na kaj drugega?
Če si enkrat začel z neko funkcijo in imaš v njej verodostojnost, kilometrino, bi bilo brezpredmetno, da bi sprejemal kaj drugega. A kar zadeva mene osebno, pa naj to ne zveni napačno, moja samozavest in zaupanje v svoje znanje je neizmerno. In nimam dileme, da bi bil uspešen. Na tej ali oni funkciji, na katerikoli pač. To se pri meni ni spremenilo.
Poleg vašega je zelo visoko v vseh anketah še eno ime - Albert Riera. Če bi imeli možnost odločanja, bi za selektorja izbrali španskega strokovnjaka? Morda v dvojni vlogi, kot trenerja Celja in selektorja, kar se pojavlja kot možnost? Na prireditvi Športnik leta je spet dejal, da je pripravljen pomagati.
Njegov odgovor se mi zdi normalen in samoumeven, saj ne želi ničesar zavrniti. Vendar je nogomet preresna stvar. Ali si eno ali si drugo. Tukaj ni odstopanja, vsaj takšno je moje mnenje. Če NZS to želi, gre v Celje, postavi Alberta na mesto selektorja in to je to. To je v redu. Ampak dvojna vloga? NZS je preresna organizacija, da bi se ukvarjala z neumnostmi.
Koga bi imenoval za selektorja? Njegovo ime vam lahko povem iz rokava
Če bi vi odločali, koga bi imenovali za novega selektorja Slovenije?
Jaz vam njegovo ime lahko povem iz rokava, toda zadržal ga bom zase. 14 let sem sprejemal odločitve in vem, da je to vse prej kot lahko. Da pretehtaš vse. In niti po naključju ne želim nekomu dajati nasvetov. Toda govorimo o reprezentanci in NZS mora imeti jasno določeno slovensko hierarhijo.
Ste namignili, da bi morala NZS angažirati slovenskega trenerja, s katerim ste v preteklosti tudi vi sodelovali?
Tudi možno. Ne bom razkrival. Ampak hierarhija, ki jo imata ena reprezentanca in nogometna zveza, je jasna. In tukaj ni odstopanja. Nekatere zveze imajo idejo, da U-21 selektor napreduje na položaj članskega. Mi teh kapacitet nimamo. Vendar imamo tudi mi, če želimo, jasno hierarhijo.
Greva še na slovenski klubski nogomet. Celje ima po jesenskem delu sezone velikanskih 12 točk prednosti pred zasledovalci. Mnogi so bili prepričani, da je to predvsem zato, ker je za grofi nora jesen, v kateri so podrli vse točkovne rekorde, pa temu ni tako. Kot so razkrili kolegi iz oddaje Pod prečko, je celjskih 43 točk po polovici prvenstva dosežek, ki so ga številni nekdanji prvaki ali ponovili ali celo presegli, ali pa za njim le malo zaostali. Navsezadnje je to večkrat uspelo tudi vašemu Mariboru. Kako torej glede na vse to, kako komentirate tako veliko prednost Celja pred tekmeci?
No, kot prvo, ne bi primerjal dirk formule ena z nekaterimi drugimi, manj kakovostnimi dirkami. Maribor je igral neko drugo ligo, za katero želimo, da se tudi Celje nekoč uvrsti vanjo. Vsaka primerjava Celja z Mariborom je zmanjševanje vrednosti Celja, česar nihče ne želi. Formula ena je formula ena. Jasno je, da smo vsi ponosni na Celje. Prav tako kot je jasno, da nekateri, ki nimajo nogometnih kriterijev, pridejo tudi do takšnih idej, vendar kriteriji so jasni. Zdaj bom malce slikovit. Upam, da tisti, ki mislijo drugače, ne bodo koga iz konferenčne lige imenovali za dobitnika zlate žoge. Konferenčna liga je tretja liga, imamo pa še drugo in prvo ligo. In ko govorite o točkah po prvem delu sezone, je treba poudariti, da je Maribor v tistem času igral vsaj za dve, tri, morda celo štiri prestave višje od ostalih. In seveda proti tekmecem, ki so bili prav toliko, če ne celo več, prestav višje od ostale konkurence. To so čisto drugačne tekme v Evropi, v katerih porabiš veliko več energije, kot se v konferenčni ligi. Tudi to je treba vzeti v zakup, ko govorimo o teh jesenskih rezultatih Maribora in drugih klubov v slovenski ligi. Z vsem spoštovanjem do konferenčne lige. Spoštujemo Celje, navijamo zanj, smo ponosni nanj, vendar je primerjava neumestna.
No, kot prvo, ne bi primerjal dirk formule ena z nekaterimi drugimi, manj kakovostnimi dirkami. Maribor je igral neko drugo ligo, za katero želimo, da se tudi Celje nekoč uvrsti vanjo. Vsaka primerjava Celja z Mariborom je zmanjševanje vrednosti Celja, česar nihče ne želi. Formula ena je formula ena.
Vas moti, da nekateri celjske uspehe v konferenčni ligi vsaj izenačujejo z mariborskimi v Evropi? Če ne celo postavljajo višje.
Ne, ne moti me. Sploh ne. Nisem niti presenečen. Ker so kriteriji v slovenskem prostoru in poznavanje evropskega klubskega nogometa na tako minimalni ravni, da me ne bi čudilo, če bi večina tako razmišljala. Ampak to je potem tudi podcenjevanje Uefe. Kaj je potem liga prvakov? Tudi Celjani pravijo, da bi želeli tam igrati. In jaz jim želim, da tja pridejo. Šele takrat bodo videli, kam so prišli. Takrat bo posest žoge 80-20 v korist tekmeca, prav tako bo malce drugačna hitrost igre.
Nekdo drug je neroden, nekdo drug bi moral postaviti svojo kapaciteto pod vprašaj
Vrniva se k državnemu prvenstvu. Lahko Celje že razglasimo za novega prvaka?
Ne. Nikdar. Kot navijač Maribora se ne predam. Jasno je, da imajo Celjani veliko prednost, toda sam se kot navijač Maribora nikoli ne bom predal. Vedno bom imel upanje, željo, da bi Maribor vse te težave, ki jih ima, s hierarhijo in še z marsičem, rešil. In prišel na svoje. Maribor je Maribor. Maribor je lev! Jasno je, da ni na pravi poti, da je daleč od šampionskega kluba, kluba iz lige prvakov, ekipe iz lige prvakov. Daleč od ekipe, ki lahko konkurira Celju. Vendar če zdaj pogledamo, kaj vse se piše in govori o Mariboru ... Verjamem, da je od desetih objavljenih novic kar enajst slabih, negativnih, kajne? A mi smo drugi! Potem veste, kakšna je kapaciteta tega kluba! To pomeni, da je kapaciteta, pomembnost kluba v sami državi ogromna. In da so vsi ostali nepomembni. Govorim o razmišljanju ljudi, bog ne daj, da koga ne bi spoštoval. A to samo pove o tem, da je Maribor v neki drugi dimenziji, da zanj veljajo neki drugi kriteriji. In tega ne smemo nikdar pozabiti.
Speči lev? Ali bolj hirajoči lev?
Rekel bi, da malo eno in drugo. To, kar jaz trenutno vidim, je to, da tako malo manjka, tako zelo malo manjka ... Če nič drugega, verjamem, da se bo nekoč po naključju 'poklopilo'. Včasih je tudi to pomembno. (smeh)
Malo manjka? Kje?
V stroki, hierarhiji. Stroka je tista, ki naredi hierarhijo. Žal pa danes manjka tudi v komunikaciji. Česar nisem pričakoval. Ko misliš, da se bodo stvari malce uredile, je prišla v klub retorika, ki tega kluba ni vredna.
No, je pa to retorika, ki je nam novinarjem všeč. Verjamemo, da tudi navijačem.
Se strinjam. Uh, za vas novinarje je to nekaj najlepšega. Ampak iskreno in pametno sta dve različni stvari. Javno pranje umazanega perila je spet nekaj drugega. Poudarjanje svojih slabosti je odpiranje kart za nasprotnika. Samo en majhen primer. Ko je trener prišel v Maribor, je razkril karte, da ekipa premalo teče, da je preslabo pripravljena. In potem se čudi, da se nasprotnik tako pripravi, da začne verjeti, da lahko med 75. in 90. minuto obrne rezultat, zabije tri zadetke, in zmaga sredi Ljudskega vrta. V današnjem svetu, ko vsi vse analizirajo. Ne podcenjevati trenerjev v Sloveniji, vsi se zelo dobro pripravijo na tekmeca in jim ni treba dati nobenega podatka, argumenta. In potem so spet krivi igralci. Mislim, da je nekdo drug neroden, da bi moral nekdo drug postaviti svojo kapaciteto pod vprašaj. Včasih, ko poslušam, če zapreš oči, si misliš, da gre za kakšno radijsko reportažo iz tekme Famos Hrasnica – Maribor. Mislim, da je skrajni čas, da se tudi tukaj nekatere stvari spremenijo. In da se spremenijo še kakšne druge.
Pravite, da je Maribor drugi in da se piše/govori samo negativno. Verjetno so to posledice še nekih drugih časov, ko ste nas navadili na velike mariborske uspehe. Vseeno pa je treba poudariti, da še ni novo leto, Maribor pa je že izpadel iz dveh tekmovanj - takoj iz kvalifikacij za konferenčno ligo in absolutno prehitro iz pokalnega tekmovanja proti drugoligašu Brinju Grosuplju. V prvenstvu je zaostanek 12 točk. Cilj Maribora pred sezono je bil dvojna krona, zato prvega dela sezone nikakor ne moremo oceniti kot uspešnega.
Zagotovo je neuspešen. Moramo vedeti, da je vzeti pokalno lovoriko v naših časih in danes, velika razlika. Jasno, da je pokal pač pokal, toda pokalna lovorika ti danes prinaša možnost enega spodrsljaja v Evropi. V našem času tega ni bilo! Saj veste, osvojiš pokalno lovoriko, začneš evropske preizkušnje v kvalifikacijah za ligo Europa, če tam izgubiš, nadaljuješ v kvalifikacijah za konferenčno ligo. Povedano drugače, če zdaj osvojiš pokalno lovoriko, si bližje evropski jeseni, vsaj v konferenčni ligi, kot je bilo v naših časih. Dober pokazatelj, koliko pomeni pokalna lovorika, so Celjani. Oni s pridom izkoriščajo drugačen sistem evropskih kvalifikacij. Ko so bili državni prvaki, so izpadli celo dvakrat! V kvalifikacijah za ligo prvakov so na eni tekmi izgubili z 0:5 proti Slovanu iz Bratislave, ki je potem na osmih tekmah ligaškega dela lige prvakov zbral 0 točk! Potem so v kvalifikacijah za ligo Europa izgubili s Shamrockom in si zagotovili šele ligaški del konferenčne lige, kjer so super nastopali. Naslednjo sezono, torej v aktualni, so kot pokalni prvaki začeli v kvalifikacijah za ligo Europa, spet takoj izpadli in potem prišli v konferenčno ligo, kjer igrajo fantastičen nogomet. In za slovenske ekipe je seveda več kot dobrodošlo, da lahko imaš vsaj en spodrsljaj v kvalifikacijah za evropska tekmovanja. Zato ima pokal trenutno povsem drugačno težo. Zato moram reči, da nisem razumel potez mariborskega trenerja v Grosuplju. Bilo je govora o tem, da ima Brinje odlično ekipo, o čemer ni dvoma. Prav tako kot ga ni o tem, da se lahko vedno zgodi, da izpadeš iz pokala proti takšnemu drugoligašu. Vendar igrati proti Brinju z drugo ekipo, s fanti, ki prej niso igrali skoraj nič, ki nimajo minutaže ... Ni se moglo končati drugače kot z izpadom. Ker sam nisi naredil nič, da bi napredoval. In potem tisto, kar me je fasciniralo. Trener pravi, da je njegova napaka, a po njegovi napaki noben nogometaš več nič ne velja. Če pa je bila trenerjeva napaka ... Enostavno tukaj ni hierarhije. A ne obstaja nihče v klubu, ki bi se o tem kaj vprašal? Od teh fantov, ki so igrali proti Brinju, nisi mogel pričakovati več. Nekateri so bili brez minutaže, drugi so se vračali po poškodbah ... In po tej klasični trenerski napaki, ki jo je hvalabogu sam tudi priznal, so naenkrat določeni fantje kar izginili. To ni logično, kajne? Ali se oni znotraj kluba kaj pogovarjajo o stroki, o tem, kaj se pričakuje na posamezni tekmi, kaj je strategija? Ne vem. Ne razumem tega.
Trener je trenutno breme za Maribor, ne rešitev
Kako vidite trenerja Maribora, Feđo Dudića?
Normalno je, da je svet nogometa majhen. In ko je prihajal, mi je večina ljudi reklo, da je dober človek, dober trener. Verjamem, da je dober človek. Vendar strokovno nisem slišal niti enega izraza, niti ene poteze, da bi lahko rekel, da je dober trener. Rezultati so slabi, razen 'streljanja' po igralcih, po slovenski ligi, po gledalcih, pa nisem slišal ničesar drugega. Človek bi mislil, da je prišel od kod drugod kot iz Mostarja in Kragujevca. Od njega sem pričakoval rešitve, ne problemov. Z njim pa so prišli samo problemi. O retoriki sploh ne bom več govoril. Že prej sem povedal, da takšne stvari ne spadajo v klub, kakršen je Maribor. V Maribor spada retorika vere v klub, vere v igralce. Vsak prestopni rok seveda delaš selekcijo selekcije, a to počneš z roko v roki z lastniki, ne pa z javnostjo. Vseeno upam, da bo ta trener v prihodnosti v Ljudskem vrtu uspešen. A po tem, kar trenutno vidimo, je on za Maribor breme, ne rešitev.
Zdi se nam, da mu zamerite, da je po pokalnem porazu prečrtal nekatere nogometaše. Se motimo?
Po dveh, treh tekmah odsekati igralce, ki jih potrebuješ, da te priključijo vrhu ... Se vam zdi to pametno? Da, vedno bodo problemi. Ampak trener je tu, da se z njimi bori, ne pa, da jih odseka. Da spravi igralce na pravo pot. Sploh Mbina. Ko je prišel v Maribor, je prišel zelo prepotentno, njegovo gibanje in vse ostalo je bilo na nizki ravni. A to sezono, odkar se je vrnil s posoje, je bil izjemen, peklensko dober. Odigral je nore tekme in Mariboru se zdaj dogaja točno to, kar se mu je dolga leta dogajalo na desnem bočnem položaju. Že pred sezono sem vam rekel, da bo Maribor ravno v primeru Mbina - Tetteh imel velike težave. Tetteh je odličen igralec, a iti v vojno z njim, glede na to, da je steklen ... S tem boš samo ubil tistega, ki ti je pripravljen dati maksimum. In to je v tem primeru Mbina, ki je tudi veliko zadeval. Maribor je imel tovrstne težave z Milcem, ki je bil prav tako 'top' igralec, vendar je bil steklen. A imel je veliko pomembnost v klubu, tako kot jo ima Tetteh pri lastniku. Kaj to pomeni? Začne v prvi enajsterici, staviš na njega, odigra tri tekme in se poškoduje. Daš njegovo menjavo, ta fant potrebuje tekmo, dve, tri, da pride v ritem. Potem končno pride, v primeru Mbine zabija gole, v primeru desnega bočnega branilca igra odlično, v dveh mesecih pa se Milec ali Tetteh, kakorkoli želite, vrne. Spet mu daš priložnost, tega, ki je v najboljši formi, vrneš na klop. Milec ali Tetteh odigrata prvo tekmo tako tako, drugo, tretjo navdušita, četrto, peto sta spet izven pogona. Spet vračaš v prvo postavo njuno rezervo. To se je Mariboru na desnem bočnem branilcu dogajalo štiri, pet, šest let. In to se zdaj dogaja v napadu. To sem najavil že pred sezono. Rekel sem, da bo tu težava. Mbini se dela krivica. Jaz ga ne bi spustil. Dela se mu krivica, ker je on tisti, na katerega bi moral klub staviti. Ne Tetteh, ki je po kakovosti sicer stopnjo ali dve nad Mbino, a ti da manj. Ko se dvigne raven tekem, z Olimpijo, v Evropi, jih on ne more rešiti. Ker je nepripravljen. 'Male' tekme, naj mi ne zamerijo ... Dva treninga in jih tudi jaz rešim v takšni ekipi, kot je Maribor. To Tetteh dela odlično. Da se razumemo, on je na višji kakovostni ravni kot Mbina, ampak težko greš z njim v vojno. In ubiješ tako enega kot drugega. To se je v Mariboru dogajalo z desnim bočnim branilcem. Prišlo jih je pet, pa nihče ni bil dober. Jasno, da ni bil, težko je zamenjati takšnega igralca, kot je Milec. Potrebuješ čas za prilagoditev. Takoj, ko si se adaptiral, pa je prišel Milec, ti si moral ven. In tako štiri leta. To je zdaj Maribor naredil na položaju napadalca. Ponavljam, jaz Mbine ne bi pustil. Ker je zelo zanimiv, odkar se je vrnil s Portugalske, je bil peklensko dober. Jasno, da se je odzval. Priden fant se ne bo in tudi ne bo reševal tekem. Pričakoval sem, da bo trener rešil situacijo, poiskal rešitve. Ker najlažje je streljati. Ti nisi dober, ti si dober, ti nisi dober. Tega ne počnejo niti v Realu, kjer kupujejo po katalogu. Jaz sem trener, moje delo je, da njihove igralske kapacitete spravim na maksimum. Ta ni dober, ta je, ta ni … Sej nismo na kramarskem sejmu. Jaz kot trener moram opraviti svoje delo, jaz ga moram spraviti v najboljšo formo, da je zadovoljen. Na tak način, kot deluje zdajšnji trener, bo vse skupaj veliko stalo lastnika, ki bo moral izplačati štiri, pet nogometašev in potem pripeljati štiri, pet novih. Ob tem pa je to tudi skrivanje pred svojo nogometno kapaciteto. Vsaj jaz to tako vidim. Morda kdo vidi drugače, kar tudi sprejmem, saj nogomet ni zaključna veda. Vendar na tak način boš taval leta in leta. To je moje mnenje.
In potem so spet krivi igralci. Mislim, da je nekdo drug neroden, da bi moral nekdo drug postaviti svojo kapaciteto pod vprašaj. Včasih, ko poslušam, če zapreš oči, si misliš, da gre za kakšno radijsko reportažo iz tekme Famos Hrasnica – Maribor. Mislim, da je skrajni čas, da se nekatere stvari spremenijo.
Ker ste prej ravno omenili Celjane v Evropi - postali so slovenska ekipa leta po izboru športnih novinarjev. Prvič po letu 2007 je bila za ekipo leta izbrana klubska ekipa, ne reprezentančna. Prvič po ACH Volleyju. Povedano drugače, vaš Maribor ni bil nikdar ekipa leta.
Mi v Mariboru se s tem nismo obremenjevali. Ker je himna lige prvakov tako lepa, da nismo potrebovali nobene druge. Privoščili smo vsem ekipam, ki so dobile nagrado za prvo mesto. Mi smo se bolj ukvarjali s Chelseajem, Sportingom, s pripravami takšnih tekem, ki so nekaj povsem drugega kot vse to, kar poznajo vsi ostali slovenski klubi. Ko pride Uefa pregledati zadeve, pa mora vsaka rožica stati na svojem mestu, to so bile naše tegobe.
Kolotilo me je na kosilu vprašal, ali naj Riera zapusti Celje
Vrniva se k Mariboru. V Ljudskem vrtu znova napovedujejo velike kadrovske spremembe. Je lahko takšen model uspešen?
Lahko je. Ni recepta za uspeh, s strokovnim receptom si pa najbližje. Zato bi se bilo treba najprej opreti na stroko, ampak včasih prideš do uspeha tudi na tak način. Sploh v ligi, kot je slovenska, kjer so klubi, ki fantastično delajo. Kot sta Bravo in Aluminij. Tudi Radomlje igrajo zanimiv nogomet, glede na svoje finance so zares dobri. Primorje se drži. Potem je tu Koper, ki nima ambicij po lovorikah, a ima ambicijo po dobrem skavtingu in prodaji nogometašev, kar morda celo razumem. Imamo Olimpijo, za katero je bilo očitno, da bo padla. Ljubljančani so smolo z žrebom v Evropi, dobili so Kairat. To je bila velika smola. Oni so imeli za seboj 16 tekem, Olimpija je šele začela sezono. V Kazahstanu igrati je zelo težko. Ko takšno tekmo izgubiš, se sezona obrne. Potem pa sta tu še Celje in Maribor. Na Maribor padajo vsi kamni, to je zaradi veličine. Kar se pa zadeva odgovor na vaše vprašanje ... Meni je bilo jasno, da ta trener ne bo prinesel ničesar. Ker je v prvem intervjuju že razlagal, koga bo odpeljal na zimske priprave. Enostavno verjame v največjo nogometno laž - da rezultati niso pomembni. In da imajo lastniki potrpljenje. On je že pred desetimi tekmami, ko ni vodil še nobene, govoril o tem, koga bo peljal na priprave. Katastrofalni rezultati, izpad iz pokala, retorika majhnih okolij ... Žal. Jaz pričakujem in imam v glavi en NK Maribor z veliko črko M in s še večjima črkama N, K.
Bi ta Maribor potreboval športnega direktorja kot takšnega? Turški lastniki pravijo, da ga ne potrebujejo, da delujejo drugače, da imajo ekipo, ki skupaj sprejema odločitve. To je navsezadnje večkrat javno komuniciral tudi Cem Basgül, desna roka Acuna Ilicalija.
Popolnoma ga razumem. To tako pač funkcionira. On sprejme, kar si lastnik zamisli. Kar zadeva kapital, pa sta dve stvari, ko ta pride v klub. Imaš kapital, ki reče, da se bo prilagodil mestu, miselnosti ljudi, slovenski ligi in bo na takšen način poskušal narediti rezultat. In imaš kapital, ki reče, da je on šef, da bo počel, kar bo hotel. In to je očitno Maribor. A tudi to je legitimno. To ni kritika. To je legitimno.
Je v tem največja razlika med Mariborom in Celjem?
Absolutno, zagotovo. Ker gospod Kolotilo, kolikor vem, že vrsto let živi v Sloveniji. Zagotovo je njemu lažje oceniti, kaj in kako. Bom vam pa zdaj prvič povedal, kaj se je zgodilo, ko sem bil z njim na kosilu in se je vse skupaj pojavilo v javnosti. Takrat me je vprašal, kaj si mislim o tem, ali naj Riera zapusti Celje ali ne? Takrat nisem bil kandidat za nobeno funkcijo v Celju, niti si tega nisem želel, ker zame obstaja samo en klub. Na vprašanje, ali naj Riera odide, sem mu odgovoril, da ne. Ker je bil Valerij pred tem, da sprejme tudi to odločitev. Jaz sem Riero pohvalil, da dela 24 ur na dan, da ima svojo vizijo in da naj počaka s to odločitvijo. Verjetno moje mnenje ni bilo pomembno, verjetno ni odtehtalo, ampak povedal pa sem ga. Tako da Zlatko Zahović takrat ni bil nikakršen kandidat. Na tistem kosilu je bil tudi vaš kolega, ki lahko vse skupaj potrdi. Jaz veliko stvari zadržim zase, ampak včasih je tudi čas, da se kaj pove.
Ko smo že pri Rieri, on goji drugačen način nogometa in zagovarja, da morajo slovenski klubi in tudi reprezentanca pozabiti na pragmatičnost. Vi ste bili pojem pragmatičnosti, podobno tudi Matjaž Kek. Kaj mislite o teh izjavah?
Popolnoma ga razumem. Nismo vsi isti in bilo bi čudno, če bi bili. Vsi imamo drugačne poglede, to je vedno dobrodošlo. Vendar se bom spet vrnil na himno lige prvakov. Nekdo se bo vrnil na svetovno ali evropsko prvenstvo. Ne v tretjo ligo. In dokler bo tam samo tretja liga, dokler se, ko se raven dvigne, takoj izgubi, do takrat dilem ne bo. Lahko pa seveda obrnemo stvari, ampak mislim, da ima Uefa zelo dobro rangirane tako tekmovanja kot klube. In zlato žogo. Nisem še videl, da bi jo osvojil kdo iz konferenčne lige ali lige Europa. In investicije. Če pa mi želimo vse skupaj obrniti na glavo, lahko. Me ne moti. Stvari pa so jasne.
Đalović je moral oditi, a oditi bi morala tudi Tetteh in Rekik
Greva še za trenutek nazaj k Mariboru. K navijačem. Vas kaj presenečajo Viole? V vaših časih smo lahko videli slačenje dresov, klofute igralcem, pa so bili ti časi precej bolj uspešni od današnjih. Saj ne, da pozivamo k nasilju, daleč od tega, a vseeno. Razlika med vedenjem navijačev takrat in zdaj je precejšnja.
Z Violami se nikdar nisem ukvarjal. In ne z drugimi navijači. Vedno sem jih spoštoval, branil na vseh področjih. Hvaležni smo jim za vedno fantastično podporo. Kako bodo Viole organizirane, kako se bodo odzvale, je pa njihova stvar. Viole so tukaj zato, da navijajo. Če je kakšen problem, da to povedo. In tukaj se konča. Jaz sem živel v Grčiji in na Portugalskem, kjer so navijači malce bolj drugačni kot tukaj. Imajo tudi drugačen nastop. To je zame del folklore. Igrišče, štiri linije, pozdraviš, ko je treba, greš v slačilnico, ko je treba, poslušaš, ko je treba, igraš pa nogomet.
Kako pa ste videli situacijo z Đalovićem, ki je odšel po pretepu med Tettehom in Rekikom, v katerem je tudi sam prejel udarec?
Situacija z Đalovićem je bila odsev vsega, kar se dogaja v klubu. Hierarhije ni. Fantje, ki so prišli, imajo verjetno svoje mnenje o vsem tem, kaj se dogaja. Tudi tega ne smemo zanemariti. Ampak očitno čutijo, da lahko. Da za nič ne odgovarjajo. Da so prišli po minute. In to tudi počnejo. To, kar se je zgodilo na treningu, se velikokrat zgodi. Včasih je celo dobrodošlo. A če se je trenerju zgodilo, kar se govori, se pravi, da je prejel udarec, potem mora oditi. Ni dileme. Morata pa oditi tudi oba igralca. Vendar lastnik odloča. Če je prioriteta nogomet in rezultat, potem morata oditi oba igralca. Ampak razumem. Lahko rečem še to. V naših karierah se je dogajalo marsikaj, nikdar pa ni vmes skočil trener. Tu se vidi njegova neizkušenost. Nikdar trener ne skoči vmes! Pomočnik da, trener ne. Ravno zato, da se ne bi kaj takšnega zgodilo. Gre za neizkušenost trenerja, toda če je že skočil, potem je moral oditi. Ker je v tistem trenutku bilo zanj vsega konec. Vendar ponavljam, oditi bi morala tudi oba nogometaša.
Če se je trenerju zgodilo, kar se govori, se pravi, da je prejel udarec, potem mora oditi. Ni dileme. Morata pa oditi tudi oba igralca.
Plus, ki ga dajemo novim mariborskim lastnikom, je zagotovo dogajanje v mlajših selekcijah. Veliko poudarka dajejo nogometni šoli, pripeljali so veliko talentiranih igralcev. Kako vi vidite ta segment?
Kar zadeva vložke in občutek za nogometno šolo, sem slišal vse najboljše o mariborskih lastnikih, kar me izredno veseli. Nogometna šola je zelo pomembna, je tudi del identitete kluba, identitete mesta. Jasno je, da si vsi želijo produkt, ki bi lahko šel potem tudi naprej. Danes so v teh prostorih mladi igralci po navadi v velikih klubih zato, da se zakrpajo finančne luknje, da bi lahko prva ekipa živela. Verjetno so tudi oni to spoznali. Za kar jih je treba pohvaliti. Po mojih informacijah dajejo veliko pomena nogometni šoli.
Za konec, ker ste v enem od odgovorov že načeli temo Olimpije, bi se za trenutek zaustavili tudi pri Ljubljančanih. Ste pričakovali tak padec?
Po prvih šestih mesecih sem športnemu direktorju Olimpije rekel, da šele zdaj prihajajo težave. Morda tega ni razumel. Mislim, da zdaj razume. To so težave, ki so vsakodnevne. Težave, za katere meniš, da ne bodo prišle, pa pridejo. In jih je treba sproti, hitro reševati, toda nisi vedno uspešen. Njim to ni uspelo in zdaj plačujejo ceno za to. Ko se ti stvari tako obrnejo, se potem lastnik vedno vpraša 'Should I stay or should I go' (naj ostanem ali grem, op. p.).
Se podobno že sprašujejo mariborski lastniki?
To je zame preveč. Upam in želim, da se prilagodijo in da postanejo prvaki. Ne želim, da odidejo. Ko analiziram, nekdo bo rekel kritiziram, ker mi mešamo pojma analiza in kritika, nikakor ne želim, da odidejo. Želim jim, da bi bili uspešni. December je, pisal bom Božičku, da bi bili Turki uspešni, a nekaj širine potrebujejo.
