"Zelo pametno bi bilo, če bi Slovenija izkoristila to možnost in bi na NZS Alberta postavili za selektorja članske reprezentance. Nič ne bi imel proti, prav nasprotno. Vsi skupaj delujemo v dobro slovenskega nogometa, želimo, da se slovenski nogomet razvija. In za nas bi bila čast, da bi lahko na tak način pomagali Sloveniji," nam je kar nekoliko presenetljivo svoje stališče v sredo predstavil predsednik Celja Valerij Kolotilo.
Nekaj ur pred tem mu je uspel veliki met. Z Albertom Riero se je uspešno dogovoril o podaljšanju sodelovanja, Majorčan je zvestobo Celjanom obljubil vse do leta 2028. Poteza, ki ne le zgovorno priča o tem, kako se glavni tvorec celjskih uspehov počuti v knežjem mestu, temveč tudi močno izboljšuje pogajalsko izhodišče kluba, ko bodo na vrata potrkali naslednji snubci španskega stratega.
Neumno bi bilo bežati od celjske sreče
Strokovnjaku z Balearov podpisa nove pogodbe ni uspelo oplemenititi s sladko zmago v Stožicah. "V nogometu je pač tako. Danes bi se lahko po porazu spraševali, zakaj so mi ponudili novo pogodbo. Ampak ni vse v rezultatih, ne sme vse temeljiti na čustvih, ki jih prinesejo rezultati. Skupaj smo zastavili ta projekt, ta koncept, vizijo. In vsi skupaj smo zadovoljni s tem. Seveda pridejo vzponi in padci, a to ne spreminja naše vizije. Poslušal sem, kaj mi pravi srce. Ko si srečen, nima smisla iskati nečesa novega. Seveda ti lahko srečo ponudi tudi kakšen drug kraj, a zakaj bi bežal od tega, kar imaš," je odločitev ob robu ljubljanske zelenice utemeljil Riera.
Po izpadu iz pokala je jasno, da v Celju letos ne bo ponovil podviga iz prestolnice. Z zmaji se je veselil dvojne krone, z grofi mu trenutno odlično kaže v državnem prvenstvu, hkrati ostaja v igri, da se neposredno znova vrne v osmino finala konferenčne lige.
Klub je že naredil prvi korak
Podpis nove pogodbe medtem ne spreminja dejstva, da strateg Celja ostaja eden glavnih kandidatov za to, da na selektorskem stolčku nasledi Matjaža Keka. Kot je zelo jasno povedal Valerij Kolotilo, v celjskem klubu ne nasprotujejo ideji, da bi njihov trener hkrati opravljal tudi dolžnosti selektorja članske reprezentance Slovenije.
Kaj o dvojni službi pravi Majorčan? "Zdaj lahko odgovorim tudi na to vprašanje. Dokler to delo opravlja nekdo drug, iz spoštovanja do kolega ne bi podal komentarja. Zdaj je položaj odprt. Jasno je, da je v prvi vrsti klub tisti, ki mora na vse skupaj pristati. In klub je pripravljen to sprejeti, ker vodstvo razmišlja enako kot razmišljam jaz. Želimo pomagati slovenskemu nogometu. Kot trener se zavedam, da je treba vedno prisluhniti igralcem, oni so najpomembnejši.
Seveda morajo zeleno luč pri končni odločitvi prižgati številni ljudje, tukaj je predsednik, direktor ... Ampak v moji filozofiji je treba prisluhniti nogometašem. Naj oni povedo, česa si želijo, kaj potrebujejo. To je vse, kar lahko rečem. Ostalo ni v mojih rokah. Če bo prišla priložnost, da se pogovorimo, sem pripravljen predstaviti, kako bi se stvari lotil. Kar se mene tiče, sem odprt za pogovor. Moj klub je naredil prvi korak in to zelo cenim. Cenim, da mi zaupajo. Če imaš dekle, ne boš kar tako dovolil, da se druži s prijateljem, če ni pravega zaupanja," je v svojem slogu monolog zaključil nekdanji nogometaš Liverpoola.
Žogica je torej zdaj na strani Radenka Mijatovića, Milenka Aćimovića in preostanka Nogometne zveze Slovenije.
Se Riera že uči verzov slovenske himne? "Marsikaj že znam povedati v slovenščini, lepe besede, malo manj lepe besede. Če bo treba, bom znal tudi himno. Zdaj, ko bom tukaj do leta 2028, bo res čas, da se naučim še več. Tudi jaz tukaj rastem ne le kot trener, temveč tudi kot oseba. V tej državi se počutim dobro," je zaključil 43-letni strateg.
