Finale pred finalom je tokrat prišlo že zelo zgodaj. Da bo tako, je bilo jasno že ob septembrskem žrebu šestnajstine finala Pokala Pivovarna Union. Ta je namreč za razliko od prejšnjih izvedb pokalnega tekmovanja začrtal celotno pot do velikega finala in določil, da se bosta v primeru napredovanja že v osmini finala udarila aktualni državni prvak Olimpija in aktualni pokalni prvak Celje, z naskokom tudi najuspešnejši slovenski ekipi zadnjih sezon.
Hkrati je odpiral možnosti, da bi se zmagovalec tega derbija v četrtfinalu udaril z Mariborom, a najtrofejnejši klub tega tekmovanja ni upravičil vloga favorita že v šestnajstini, ko ga je izločil drugoligaš.
Riera na krilih nove pogodbe
Tako je postalo jasno, da bo ljubljansko-celjski obračun v tej sezoni pokala izstopal kot edini, ki je soočil dva težkokategornika, dva iz najožjega kroga glavnih favoritov. Takšnih in drugačnih iztočnic pred poslastico na stoženski zelenici seveda ni primanjkovalo.
Med drugim tudi tega, da sta obe ekipi v obračun vstopili nekoliko oslabljeni, na papirju precej bolj Celjani. Manjkali so Franko Kovačević, Juanjo Nieto in kapetan Žan Karničnik. Slednji je moral po poškodbi rame celo na operacijo in bi lahko bil z igrišč odsoten celo do štiri mesece. "Žaki, mi smo s tabo!" je pisalo na majicah, ki so jih Celjani oblekli pred začetkom tekme.
Za dodatno popestritev spektakla je poskrbel tudi veliki met predsednika Celja Valerija Kolotila, ki je Alberta Riero prepričal v podpis nove pogodbe. Majorčan je zvestobo Celju obljubil vse do leta 2028, podpis novega dogovora pa je vsekakor želel oplemenititi z novo veliko zmago. Na dvorišču kluba, ki skupnega jezika za podaljšanje sodelovanja z njim ni našel nikoli.
Olimpiji pobuda, Celju najlepša priložnost
V Stožicah se je kljub mrzlemu in mokremu četrtkovemu večeru zbralo dobrih 3000 gledalcev, ki v večjem delu prvega polčasa niso spremljali nogometne poslastice. Za kaj takšnega je igro obeh ekip na – vse prej kot idealni – zelenici zaznamovalo preveč tehničnih napak.
Čeprav se je igra pretežno odvijala daleč od enih ali drugih vrat, je lahko bil nekoliko bolj zadovoljen z videnim Federico Bessone. Olimpija se je zdela v duelih bolj odločna, v izgradnji napadov pa za odtenek bolj konkretna.
Po borbenosti in želji je izstopal Dino Kojić, ki je v 31. minuti gostom najprej sam ukradel žogo, nato še nevarno sprožil, a je žoga zletela preko vrat Žana Luka Lebana. Kmalu zatem je roke celjskega vratarja ogrel še rezervist Marko Brest, ki je zamenjal poškodovanega Digo. Nato je najlepša priložnost prvega polčasa kljub vsemu pripadla Celju.
Zmaji so se znašli v težavah po povsem zgrešeni podaji Jurgena Celhake. Skozi razredčeno obrambo je žoga prišla do Danijela Šturma, ki je imel pred vrati Matevža Dajčarja na voljo ogromno časa in prostora, a je namesto natančnosti izbral silo in čuvaju domače mreže ponudil možnost, da močan strel odbije preko vrat.
Gorenc še tretjič zapored
Znamenita plastenka Alberta Riere, ki je z njegove desnice po približno petih minutah poletela daleč izven prostora, namenjenega trenerju, je povedala še največ o tem, kaj se je dogajalo na igrišču. Ljubljančani so iz garderobe stopili še bolj odločni, da tekmo odpeljejo v svojo smer. Vodilna ekipa prvenstva je bila na drugi strani zaspana, na trenutke neprepoznavna.
Kazen je prišla v 53. minuti, ko se je po predložku Dimitarja Mitrovskega najbolje spet znašel Jan Gorenc, strelec dveh zadetkov že na sobotni tekmi z Radomljami.
Hitro je bilo jasno, da bo o situaciji še veliko govora. Zdelo se je, da je žogo pred tem podaljšal Kojić in da je bil Gorenc v odločilnem trenutku v prepovedanem položaju, a pomoči VAR-a v tem krogu pokala še ni. Po kratkem posvetu s stranskim sodnikom je glavni delilec pravice Mihael Antić odločil, da gol velja.
Celjani so se v nadaljevanju nekoliko prebudili, a je bilo napak v izgradnji napadov in iskanju ključnih podaj še vedno preveč za kontinuiran pritisk na vrata Olimpije. Zmaji so na drugi strani čakali na svoje priložnosti iz protinapadov; po povišanju vodstva je nekajkrat dejansko tudi zadišalo, a ostalo je pri minimalni prednosti.
Tudi to je zadostovalo; zadnji strel v smeri Dajčarja je sprožil Artemijus Tutyškinas, daleč od uspeha. Zmagovalka finala pred finalom je Olimpija.
