Celjani so seveda v četrtek na zelenici svojega stadiona pustili ogromno energije - tako fizične kot psihične. Taka predstava in taka zmaga, kot so ju uprizorili proti atenskemu AEK-u, ekipo tudi čustveno izprazni, veselje je bilo veliko in v takih okoliščinah je le tri večere pozneje zahtevna vsaka tekma. Gostovanje pri Radomljah je bilo zato vse prej kot samoumevno, treba se je bilo osredotočiti, zbrati in dovolj motivirati, če so želeli priti do želenega.
Da je trener Albert Riera poleg vsega ostalega tudi zelo dober motivator, smo vedeli že prej. In očitno mu je tudi tokrat uspelo v svojo ekipo vdahniti dovolj volje, energije in življenja. Vsak gol šteje, vsaka točka kljub veliki prednosti prav tako. Celjani so se naloge lotili dovolj odgovorno in praktično odločili tekmo takoj na vstopu v drugo polovico prvega polčasa. Josifov je zadel v 23. minuti, Kvesić v 26. in tudi brez zadetka svojega neustavljivega strelca Kovačevića so gostje že zanesljivo vodil.
Pravzaprav si je bilo težko predstavljati, da bi za domače od tu obstajala pot nazaj. In res ni. Celjani so bili ves čas zanesljivi in ves čas bližje svojemu tretjemu zadetku, kot da bi kakšnega prejeli in bi stvar postala nekoliko bolj napeta. Tik pred koncem ga je dejansko dosegel Vuklišević. Končno slavje pa je, kot rečeno, prineslo že deseto zmago na enajstih tekmah brez poraza in izjemnih 31 točk na lestvici - kar 11 več od drugega Maribora, ki je pri okroglih 20. Branilka naslova Olimpija je daaaleč zadaj pri 17.
