Paksi – Maribor 1:0 (0:0)
* Stadion Fehervari Uti, sodniki: Harvey, McDonell, Clarke.
* Strelec: 1:0 Vindecker (52.).
* Paksi: Kovacsik, Kinyik (od 90. Gyurkits), Vecsei, Balogh, Haraszti (od 79. Böde), Vas, Hinora, Žeke, Papp, Windecker, Toth (od 70. Hahn).
* Maribor: Jug, Soudani, Bumbić, Širvys (od 78. Španring), M'Bondo, Komaromi (od 58. Tshipamba), Taylor (od 82. Ž. Repas), Borys (od 46. J. Repas), Bamba, Rekik, Mbina (od 58. Tetteh).
* Rumena kartona: Vecsei; Rekik.
* Rdeči karton: /.
Sprehod po mestnih ulicah Paksa, mesta ob Donavi, je bil najbolj podoben kakšnemu filmu z apokaliptično vsebino. Prazen center mesta – če mu lahko sploh tako rečemo –, zgolj tu in tam smo naleteli na kakšnega prebivalca tega majhnega mesteca, ki se mu ni sanjalo, da bo danes zvečer na stadionu Fehervari uti nogometna tekma. Za povrh evropska. Ob izredni pripeki, živo srebro je kazalo kar 35 stopinj Celzija, so se nam prebivalci Paksa kar malce zasmilili. Če so želeli žejo potešiti s hmeljevim napitkom, so morali v eno izmed trgovin, kajti navkljub temu, da smo prepešačili večji del centra mesta, smo bar iskali zaman. Nekaj živilskih trgovin, nekaj trgovin z oblačili, kakšna pekarna, dve (na pol) restavraciji in dve slaščičarni. To je bilo to. Bara, gostilne, kakorkoli želite, ni bilo na spregled. Nič čudnega, da nam je spremljevalno osebje Maribora, ki je seveda skupaj z nogometaši v Paks prispelo že dan pred tekmo, zatrdilo, da v vseh teh letih še nikdar niso toliko časa preživeli zaprti v hotelski sobi. Ker, enostavno, v Paksu niso imeli česa pametnega za početi, so pojasnili. No, morda bi si lahko šli ogledati edino jedrsko elektrarno na Madžarskem, verjetno edino znamenitost – če ji lahko tako rečemo – Paksa. Jedrsko elektrarno, ki zagotavlja približno 40 odstotkov porabe električne energije v državi. In ravno zato je mesto Paks za Madžarsko izrednega pomena.
V naslednjem krogu z Andorci?
Če bodo vijoličasti uspešno premagali madžarsko oviro, jih v naslednjem krogu čaka bodisi ukrajinski bodisi andorski predstavnik. Ob žrebu v Nyonu se je zdelo, da se bodo Štajerci v naslednjem krogu pomerili s Polissyo, v minuli sezoni četrtouvrščeno ekipo ukrajinskega prvenstva, toda Polissya je prvo tekmo proti Santa Colomi na domačem igrišču izgubila z 1:2, tako da se po prvih 90 minutah zdi, da bo naslednji mariborski tekmec (če seveda premagajo Paks) v minuli sezoni tretjeuvrščena ekipa andorskega prvenstva.
Tamkajšnji prvoligaš Paks – v napovedniku tekme smo pisali Paksi, ker je to ime, ki ga imajo zapisanega v svojem grbu in tudi na stadionu, toda prijazni bralec iz Lendave nas je opozoril, da se klub imenuje Paks – je sicer v zadnjih letih zelo zrasel. Navsezadnje gre za dvakratnega zaporednega pokalnega prvaka Madžarske, ki je v velikem finalu obakrat premagal najboljšo madžarsko ekipo zadnjih let, Ferencvaros. Minulo sezono je Paks končal tudi na tretjem mestu prvenstvene lestvice, kar ni slučajno. Sprehod po kompleksu športnega parka v Paksu nam je hitro dal odgovore, kako je možno, da je klub iz tako majhnega mesteca tako zelo uspešen. Za majhnim stadionom, ki sprejme dobrih šest tisoč gledalcev, se namreč nahaja kar pet nogometnih igrišč. Od tega štiri s perfektno naravno travo in eno z umetno travo. Štiri od petih pomožnih igrišč imajo tudi reflektorje, tako da imajo pri Paksu, sicer klubu, ki ima v članski ekipi zgolj in samo Madžare, idealne pogoje za trening. Pogoje, za katere bi Mariborčani verjetno 'ubijali' …
Znova nič od napadalnega, atraktivnega Maribora
Ne glede na vse pa so bili vijoličasti na Madžarskem v vlogi favorita. Že zato, ker so bili na žrebu v Nyonu nosilci, torej imajo boljši evropski koeficient (pa čeprav so ga zadnja 'sušna' leta dodobra zmanjšala) od Madžarov. Pa tudi zato, ker imajo v svojih vrstah nekaj tako kakovostnih nogometašev, kot jih Paks lahko samo sanja. Tukaj mislimo predvsem na Hilala Soudanija, ki je bil od prve minute lačen igre, potem ko je moral prvi prvenstveni krog (in bo moral tudi drugega) nove sezone državnega prvenstva izpustiti zaradi kazni iz prejšnje sezone. In Benjamina Tetteha, ki je tudi tokrat začel na klopi za rezervne nogometaše, tako kot proti Celju. Novi mariborski trener Tugberk Tanrivermis je sicer s postavo nekoliko presenetil, v začetno enajsterico je uvrstil vsega enega Slovenca, kapetana Ažbeta Juga. Vseh deset nogometašev v polju je bilo torej tujcev, presenetljivo se je na klopi recimo znašel tudi Jan Repas. Podobno presenetljivo sta v prvi postavi zaigrala tako György Komaromi kot Karol Borys, torej dva nogometaša, ki na štajerskem derbiju nista dobila niti minute, čeprav so Mariborčani proti Celjanom lovili zaostanek …
Strateg vijoličastih je Paks predstavil kot trdo, fizično močno ekipo, ki veliko poskuša s predložki v kazenski prostor. Nekako je napovedal trdo tekmo in takšna je tudi bila. Za oči ljubiteljev lepega nogometa je bila verjetno res težko gledljiva, a evropske preizkušnje so pač takšne. Bile so takšne v najbolj uspešnih mariborskih časih, v eri Zlatka Zahovića, ko je bila uvrstitev v skupinski del lige Europa in lige prvakov del vsakdana. In so takšne zdaj, ko Maribor skupinskega oziroma ligaškega dela evropskega tekmovanja ni videl že osem let. Četudi je vodja nogometnih operacij Cem Basgül napovedoval napadalen, atraktiven Maribor in čeprav je to retoriko ubral tudi Tugberk Tanrivermis.
Komaromi na začetku, Španring in Tshipamba na koncu
Daleč je bil Maribor v Paksu od poletne, napadalne, atraktivne igre. Tudi zato, ker jim domačini tega nikakor niso dopustili. Paks je igral tako, kot igra zadnja leta. Trdo, na 'fiziko'. Na prvo žogo lahko rečemo, da Madžari res niso nič posebnega. In da smo od Paksa pravzaprav pričakovali precej več, kot je prikazal. Priigral si je nekaj priložnosti, a težko bi rekli, da kakšno zares lepo. Nekaj strelov od daleč, kot recimo tisti Poppa na začetku prvega polčasa, je zletelo mimo gola, nekaj jih je z zanesljivim posredovanjem ukrotil Jug. Edino res pravo priložnost na tekmi so Madžari spremenili v zadetek. V 52. minuti je po predložku Balogha Windecker pobegnil Janu Repasu, ki je vstopil ob polčasu in z glavo premagal nemočnega mariborskega kapetana.
Štajerci so imeli na drugi strani več kot dovolj priložnosti, da bi zabili vsaj enega, če ne dveh, treh golov. Že v uvodnih minutah je bil recimo Komaromi sam pred madžarskim vratarjem, a je žogo skorajda z golove črte uspel poslati mimo gola. Odlično priložnost (pravzaprav kar dve v eni akciji) je zapravil tudi Orphe Mbina, ki ni uspel v gol spremeniti zelo lepega prodora in še lepše podaje Soudanija. Alžirec je imel tudi sam lepo priložnost, vendar je po protinapadu meril v blok. Po vodilnem golu so se Madžari povlekli v obrambo in zaigrali klasičen bunker. V katerem so imeli veliko sreče, da niso prejeli gola. Soudani je recimo v eni izmed situacij signaliziral igro z roko enega od madžarskih branilcev in zahteval najstrožjo kazen, toda piščalka glavnega sodnika Roba Harveyja je ostala nema. Potem je mariborski veteran uprizoril še en odličen prodor, podal do Jana Repasa, ta je lepo našel Benjamina Tetteha, ki se je v obetavni situaciji preveč obotavljal. Najlepši priložnosti drugega dela sta za Maribor prišli čisto ob koncu tekme. Najprej je rezervist Mark Španring s strelom od daleč stresel vratnico, nato pa je v pravzaprav zadnji sekundi tekme iz lepe situacije Isaac Tshipamba z glavo meril previsoko. Maribor bo tako povratno tekmo naslednji četrtek začel z minimalnim zaostankom z 0:1, a s povsem realnimi možnostmi za napredovanje, kajti vijoličasti dajejo vtis, da so kakovostnejši tekmec v tem slovensko-madžarskem obračunu …
