Čeprav se na eni strani Slovenci upravičeno okličemo za najboljše navijače na svetu, pa moramo biti na drugi strani dovolj iskreni, da se okličemo tudi za kaj drugega. Recimo za kralje izgovorov, kadar navijanje za naše športnike, naše reprezentančne selekcije in naše klube ni tisto, kar je v danem trenutku najbolj popularno in všečno v najširših družbenih krogih. Ko se zgodi Euro, podiramo rekorde. Ko je treba vzeti zlato košarkarsko odličje, prav tako. Ko je treba na drugi konec sveta romati zavoljo nogometne evforije, nam ne morejo slediti precej številčnejši in bogatejši narodi – in enako, ko je treba v zgodovinsko slovensko zabavo spremeniti sicer čisto navadno tekmo košarkarske lige NBA. Pa potem odbojka, Planica in še bi lahko naštevali. In navsezadnje ni klubski nogomet nobena izjemna – nasprotno, vedno znova jasno in glasno potrjuje to pravilo. Ko se prižge ogenj in ko o tem govorijo vsi, nam ni para nikjer po Evropi in svetu. Tako je v Mariboru, tako je v Ljubljani, tako je v Celju. Pri čemer je slednje zelo svež in dober primer, kajti prečudovito je bilo v zadnjih mesecih videti tamkajšnjo tekmo izbrane vrste, ki je prišla kot nagrada za fantastično evropsko sezono tamkajšnjega kluba z vrhuncem na nepozabnem obračunu s Fiorentino. Ne samo nepozabnem na igrišču, eden od najbolj slavnih – recimo mu tako – youtube obiskovalcev nogometnih tekem in tovrstnih zapisovalcev navijaškega vzdušja je celjsko na srečanju z vijoličastimi iz Firenc postavil na izrazit piedestal in ga Evropi predstavil kot vzor in merilo. A zagotovo ni vedel, kako počasi se je premikalo do te eksplozije in kako dolgo smo potrebovali, da smo nato kar naenkrat prišli do tako navdušujoče podobe.
Od kulta reprezentance do kulta lige
Še ko je bila Evropa že povsem prepričana, da Celje piše slovensko nogometno zgodbo brez primere in da je temu primerna tudi evforija ne samo v tem mestu, temveč po celotni naši državi – ni bilo čisto tako. Oziroma, roko na srce, ni bilo sploh tako. Celjski klub se je trudil za vso pohvalo, a odziv ni in ni bil tak, da bi se z njim lahko zares pohvalil kdorkoli. Nič neobičajnega, za Slovenijo je to povsem normalno, tako to pri nas gre. Na ravni spremljanja športa in športnikov v dvoranah in na stadionih iz dneva v dan se pustimo prositi bolj in dlje kot kdorkoli, preden nato kar naenkrat pride do popolnega preobrata in brez konkurence postanemo na povsem drug način ter po vsem drugem ključu. Posebej za klube je to problem, posebej klubi pogrešajo napredek v kulturi spremljanja, v kulturi obiskovanja, v nogometu kot načinu življenja. Premiki naprej se vsekakor dogajajo, tudi majhni niso, a po splošni oceni vseh vpletenih deležnikov niso dovolj veliki in jih velja dodatno spodbujati. Vloga medijev je pri tem zagotovo velika, prav tako pa pomen organizacij, kakršna je Nogometna zveza Slovenije. Tej je skozi leta uspelo zgraditi zelo močan navijaški kult reprezentance in čeprav dogodki, kot je Euro, ostajajo izraziti ekstremi, so vse manjši padci, ko gre za obisk – recimo jim tako – navadnih reprezentančnih tekem na kašen povsem običajen jesenski torek povsem običajne lige narodov ali celo prijateljske tekme. Hkrati pa odgovorni seveda ves čas delajo tudi na povečanju obiska tekem Prve lige Telemach, ki ogromno dobrega prinaša vsem klubom in tudi slovenskemu nogometu kot celoti. In s tem v mislih bo danes kot izrazita dodatna spodbuda na tem področju zaživela tudi nova kampanja. Za navijače. S takim imenom in s točno tako usmeritvijo.
Kakovost in prihodnost v krogu soodvisnosti
Ob številnih ciljih te kampanje bo na prvem mestu povečati število lastnikov sezonskih vstopnic na vseh slovenskih stadionih oziroma predstaviti navijačem vse dobrobiti tovrstne vpetosti v lokalno okolje in nogometno dogajanje v njem. Ker nogometne tekme že dolgo niso le nogometni oziroma športni dogodek, temveč so način življenja, preživljanja prostega časa, ritual druženja s prijatelji, kakovostnih družinskih odnosov, sčasoma tudi prenašanja teh navad iz roda v rod – tako kot gre to v nogometno najbolj razvitih državah, kjer se sedeži na najbolj kultnih stadionih celo dedujejo. Krepitev tovrstne nogometne kulture bo prioriteta kampanje, v kateri bo NZS tudi skozi zgodbe sedanjih lastnikov sezonskih vstopnic predstavila znane in nove načine za vzpostavitev tovrstne navezanosti na svoj klub, ki v slovenskih nogometnih okoljih tudi ne predstavlja kakšnega posebnega stroška. Ob tem NZS ugotavlja, da ne samo da je dvig kakovosti nogometa v Prvi ligi Telemach objektivno dejstvo, temveč ga v zadnjih letih navijači tudi ne navajajo več kot enega od glavnih razlogov za to, da si v živo na stadionu ne ogledajo več tekem. To dejstvo je množicam treba še približati in hkrati osvetliti vse prednosti rednega obiskovanja tekem za vsakega posameznika, za lokalno skupnost, za mesto, za klub in za širšo sliko tako lokalnega nogometa kot statusa in stanja čudovite igre na ravni celotne države. Potencial lige je na tem področju zagotovo izjemen, tega se zavedajo (oziroma zavedamo) vsi. V krogu soodvisnosti pa bi kakršenkoli (in še toliko bolj izrazitejši) dvig rednega obiska tekem povsem neposredno prinesel tudi dodaten dvig v kakovosti in posledično uspehih. In tako naprej za še svetlejšo prihodnost slovenskega nogometa.
