»A što ako uspijemo?« je napis, ki krasi enega od zagrebških nadvozov. Napis, mimo katerega vsakodnevno peljejo nogometaši Dinama. Napis, ki je, kot so povedali tudi nogometaši modrih iz hrvaške prestolnice, dal upanje in moč. Da še ni vse izgubljeno in da še obstajajo možnosti. »Kaj pa, če nam uspe?« bi se glasil nekako v prostem prevodu. Nastal je takrat, ko so bili Zagrebčani daleč od naslova državnega prvaka. Daleč tako za Hajdukom kot Rijeko. Ko so jih številni že odpisali in najavili konec Dinamove prevlade. A Zagrebčani so v zadnjih dveh prvenstvenih krogih najprej premagali Rijeko, nato še Hajduk in so tri kroge pred koncem zgolj še točko oddaljeni od prvega mesta. Splitčane so že prehiteli in imajo pred njimi dve točki naskoka, za Rijeko torej imajo še minimalen zaostanek. Kaj pa, če jim bo zares uspelo?
Zakaj takšen uvod? Ker bi si vsebino omenjenega grafita lahko sposodili tudi v štajerski prestolnici. S pomembno razliko, da so Mariborčani bili pred zaključkom letošnje sezone še v precej slabšem položaju, kot Zagrebčani. No, morda bi ravno zaradi tega bil ta grafit še toliko bolj prikladen. Ker, če bi vijoličastim čisto zares uspelo, bi to bilo enako pravi mali senzaciji. Mnogi so Olimpiji že pred koncem minulega tedna pripisali nov naslov državnega prvaka. Prednost pred Mariborčani je bila zares velika. Znašala je deset točk (ob tekmi več). A nato je prišel večni derbi, ki so ga povsem zasluženo dobili vijoličasti, znižali zaostanek za zmaji na sedem točk, obenem pa jih je čakala še zaostala tekma s Celjani. Če bi dobili še to, bi bil zaostanek zgolj še štiri točke. Tri kroge do konca. Ob lažjem razporedu Olimpije. Še vedno bi bila zasedba Victorja Sancheza v velikanski prednosti, toda …
Štajerski derbi je bil tako ključen v boju za naslov državnega prvaka. Jasno je bilo namreč, da bo po njem bodisi Olimpija že lahko odpirala šampanjec ali pa bomo dobili infarktno končnico državnega prvenstva. Pomembnost obračuna med Mariborom in Celjem je začutil tudi prvi mož Maribora Acun Ilicali, ki je pripotoval v mesto ob Dravi in si v živo ogledal izredno zanimiv obračun, v katerem drame ni manjkalo. Napolnjeni s samozavestjo ob zmagi nad Olimpijo so se Mariborčani kar malce presenetljivo spustili v odprt boj s Celjani. V takšnih bojih so po navadi varovanci Alberta Riere superiorni, tokrat temu ni bilo tako. Že dolgo se denimo ni zgodilo, da bi v garderobo v slovenskem državnem prvenstvu grofje odšli statistično inferiorni, celo z manjšo posestjo žoge v svojih nogah. Vijoličasti so namreč imeli v prvih 45 minutah več od igre. Že po minuti igre so prišli do prvega zaključka (Jan Repas v blok, Soudani preko gola), s svojo prevlado pa so nadaljevali. Po nekaj slabših zaključkih (J. Repas, Grlić) so v 30. minuti prišli do vodstva, ko je po lepem prodoru s prefinjenim strelom Ricarda Silvo premagal Sheyi Ojo, ki je tako zabil svoj prvi gol v vijoličastem dresu. Pretili so tudi Celjani (Svetlin, Sešlar), ki so na odmor odšli rezultatsko izenačeni, kajti po igri z roko Bradleyja M'Bonda je enajstmetrovko s 'panenko' v gol spremenil Svit Sešlar. Riera je bil vseeno izredno nezadovoljen s prikazanim, zato je ob polčasu zamenjal kar tri nogometaše, med drugim tudi vratarja Ricarda Silvo.
Trojna zamenjava je sicer prinesla malce boljšo igro v nadaljevanju grofov, toda še vedno je bil Maribor tisti, ki je bil nevarnejši. Logično, vseeno so bili vijoličasti tisti, ki so bolj nujno potrebovali zmago. In zdelo se je že, da so do nje prišli, ko je v 68. minuti za eksplozijo navdušenja poskrbel Hilal Soudani, ki je odlično zaključil po dolgi podaji Omarja Rekika. A na žalost mariborskih navijačev je bil Alžirec v času Rekikove podaje za kakšen centimeter v prepovedanem položaju. In gol je bil razveljavljen. Pretili so tudi Celjani, Sešlarjev strel je Jug ujel, Svetlinov poskus pa je mariborski vratar z nekaj težavami odbil v vratnico. Zadnje minute so pripadle Mariboru. Na vsak način je želela zasedba Boštjana Cesarja priti do zmagovitega zadetka, a se je ob strelu Žige Repasa izkazal Luka Kolar, ki je obranil tudi poskus Benjamina Tetteha, enkrat pa se je ob poskusu Ganca izkazala celjska obramba, ki je njegov poskus blokirala. V zadnji minuti sodnikovega podaljška je imel odlično priložnost še rezervist Gyorgyi Komaromi, toda njegov poskus je ob celjskem bloku končal v kotu. Končalo se je tako z 1:1, s čimer so najverjetneje dokončno ugasnile mariborske sanje o naslovu državnega prvaka, toda Boštjan Cesar je vsekakor lahko zadovoljen, kako se je v zadnjih dveh tekmah obnašala njegova ekipa. Mariborčani so bili boljši najprej od Olimpije, nato še od Celja. Vsaj nekaj utehe ob sicer vnovič, to je treba poudariti, neuspešni vijoličasti sezoni.
MARIBOR - CELJE 1:1 (1:1)
Maribor – Ljudski vrt. 4000 gledalcev. Glavni sodnik: Dejan Balažič (Ljubljana).
Strelca: 1:0 Ojo (30), 1:1 Sešlar (43, enajstmetrovka)
MARIBOR: Jug, Širvys, M'Bondo, Rekik, Ojo, J. Repas, Ž. Repas, Soudani (od 77. Komaromi), Iličić (od 77. Elmaz), Grlić (od 64. Meriluoto), Tetteh. Trener: Boštjan Cesar.
CELJE: Silva (od 46. Kolar), Nieto (od 61. Prucev), Vuklišević (od 46. Tutyškinas), Nemanić, Karničnik, Sešlar, Zabukovnik, Svetlin, Kvesić, Matko (od 46. Iosifov), Edmilson (od 71. Chidi). Trener: Albert Riera.
Rumeni kartoni (0-2): Vuklišević (32), Sešlar (59)
Rdeči kartoni: -
