Mura je do zdaj pod vašim vodstvom odigrala štiri tekme, izkupiček je dve zmagi, remi in poraz. Kako ste zadovoljni z uvodom na vroči klopi?
Točkovno je neka realnost, glede na prikazano bi si morda na kakšni tekmi zaslužili tudi več. Proti Bravu smo bili bližje zmagi, v Ljubljani blizu točke, ampak Olimpija je bila kakovostnejša in je zasluženo osvojila ves izkupiček. Zadovoljen sem zlasti z željo in energijo fantov, po slovesu od pokalnega tekmovanja, ki je ohranjalo upanje na Evropo, se nam je uspelo psihološko dvigniti. Tudi na treningih je pristop takšen, kot mora biti. Resda jih zaradi zgoščenega ritma ni bilo veliko, zato moramo za več vadbe še toliko bolj izkoristiti reprezentančni premor.
Kakšna je bila po vašem mnenju kakovost izvedb?
Zelo sem zadovoljen, ker smo se branili na način, ki sem ga želel, nekoliko manj smo pokazali v napadalnem delu. Ampak pričakovano. Da bi določene stvari delovale, kot si zamisliš, potrebuješ več časa. Z obrambnimi nalogami je nekoliko lažje, izjemnega pomena je pravšnja miselnost. Za izboljšave v napadu pa potrebuješ več kakovosti, večjo količino treninga in dobrih pogojev.
Pomočniki trenerjev imajo po navadi z igralci dokaj pristen odnos, a potem, ko ste prevzeli vodenje ekipe, se je bržčas moral spremeniti. V podobnih primerih nemalokrat pride tudi to težav pri vzpostaviti ustrezne avtoritete; ste mogoče imeli - ali imate - tovrstne preglavice?
Ko si pomočnik, moraš biti vez med glavnim trenerjem in igralci. Pomagaš lahko s koristnimi informacijami, ki trenerju olajšajo delo, ali rešujejo tudi morebitne težave. Zdaj, ko se je moja vloga spremenila, je seveda potrebna določena distanca, a se od ekipe ne smeš preveč oddaljiti. Vzdrževati je treba pravšnje odnose, ki bodo po godu tudi igralcem. Ne smeš biti vzvišen, obenem menim, da so dovolj pametni, da vedo, kdaj se kaj lahko in kdaj ne. Menim pa, da je prav, da si v trenutkih pred in po treningu dovolj družaben za ohranitev občutka, da smo si še vedno blizu. Kar zadeva avtoriteto, nisem imel nikakršnih preglavic.
Do konca prvenstva je ostalo še deset krogov. Kakšna naj bi bila Mura v tem obdobju, kaj lahko pričakujejo navijači?
Po pogovoru z najbolj odgovornimi ljudmi v klubu je osnovni namen ponuditi priložnost čim več mladim igralcem, ki so v načrtu za prihodnjo sezono. A ne zato, ker so mladi, to si morajo z delom na treningih zaslužiti. Raje čim več mladih in kakšno mesto manj, kot na vsak način vztrajati pri prizadevanjih za le odtenek boljšo uvrstitev s tistimi, ki bodo najbrž odšli. To je eno od vodil. Možnost za dokazovanje bodo prav tako dobili fantje, ki so morda igrali nekoliko manj. Želimo postaviti določen temelj za naprej. Rezultatskega imperativa ni. Če smo realni, je v nastalih razmerah loviti Evropo nesmiselno, bistvenega pomena pa je zagotoviti si obstanek. Teoretično nam še ni uspelo, a smo na dobri poti, kar nam zagotavlja določeno mirnost. Nikakor pa si ne smemo privoščiti, da bi prišli v območje udobja. Niti na treningu, kaj šele na tekmi. Narediti moramo vse, da bomo na vsaki na želeni ravni.
Navijači so vas dobro sprejeli, na tak način je lažje delati, kar vas gotovo navdaja z zadovoljstvom.
Zahvaljujem se jim za podporo, hvaležen sem zanjo, ampak zavedam se, kaj prinaša trenerski posel. Ko so rezultati dobri, dobiva pohvale tudi trener, ko so slabši, pridejo kritike. Temu se je nemogoče izogniti. S tem se poskušam čim manj obremenjevati. Osredotočen sem na to, da bi bila ekipa na vsaki preizkušnji na zavidljivi ravni in da bomo energetsko pravi. To se v Prekmurju še posebej ceni. Če bodo šli fantje 'na glavo', če bodo kazali podobo, ki so je sposobni, to tukajšnji ljudje znajo spoštovati ne glede na rezultat. In potem tudi njihova spodbuda, ki je izjemnega pomena, ne bo izostala.
Vrniva se še na začetek vaše zgodbe. Mar res niste imeli pomislekov, ko ste dobili ponudbo, da prevzamete vodenje ekipe? Ste načrtovali, da bo vaša pot potekala drugače, ali je to tisto, kar ste si želeli?
Ničesar nisem načrtoval, ker sem odlično sodeloval z nekdanjim trenerjem. Zgodilo se je dobesedno čez noč. In ni bila ponudba. Predsednik kluba je po odhodu glavnega in kondicijskega trenerja izrazil željo, da nekaj naslednjih krogov speljemo s preostalimi člani strokovnega vodstva. Da se ekipi ne bi bilo treba privajati na pretirane spremembe. Da bi bilo čim manj posegov in novosti oziroma da poskušamo igralce psihološko dvigniti tisti, ki smo z njimi že dalj časa in jih najboljše poznamo. Že tri dni zatem je bila na sporedu nova tekma.
Se obremenjujete s tem, kako dolgo bo trajalo obdobje, v katerem boste v glavni vlogi?
Ne, niti najmanj. Verjemite mi, da je res tako. Na to se ne oziram. Vem, kakšen je trenerski posel in vem, kako stvari v nogometu delujejo. Težko si je zastavljati ekstra dolgoročne cilje. Našo usodo krojijo rezultati in če pride nov lastnik ali poslovni partner, bo prav tako imel svoje poglede in zahteve. V klubu sem pripravljen delati v vseh vlogah, trenutno pa odlično sodelujem s svojo trenersko ekipo, z zadovoljstvom me navdaja zagnanost igralcev. S tem, kaj bo jutri, pa se ne obremenjujem. Imamo načrt in do takrat, ko bomo tukaj, ga bomo uresničevali. Močno upam, da bomo svojo nalogo opravili čim boljše.
Eno hipotetično vprašanje. Reciva, da boste v končnici sezone izjemno uspešni, a se bo morebitni novi lastnik kljub temu odločil za nov obraz na klopi. Bi bili užaljeni?
Ne, sploh ne. Spet bom ponovil, da vem, kako potekajo stvari v nogometu. In tudi nasploh. Tisti, ki daje denar, odloča. Moraš biti pripravljen na to, da lahko že jutri pride nov trener, vendar se s tem ne smeš obremenjevati. Ker ti bo samo težje. Verjemite, da sem popolnoma neobremenjen s tem, do kdaj bom vodil ekipo. Dokler jo bom, bo po moje. Delalo se bo tako, kot si želim jaz, igrali bodo tisti, kot si želim jaz. Z mislijo na dobrobit kluba.
Vas je kdo mogoče poskušal prepričati, da ne sprejmete izziva? Ste se, preden ste prikimali predsednikovi želji, vendarle s kom posvetovali, se s kom pogovorili? V mislih imamo predvsem očeta ...
Ne, o tem se nisem pogovarjal z nikomer. Ob klicu predsednika sem mu nemudoma odvrnil: 'Okej, če ste vi ocenili, da je to v tem trenutku najboljše za ekipo, sem pripravljen pomagati.' Oziroma oddelati nalogo, kakor dolgo bo pač trajala. Sam se se odločil.
Kakšen pa je bil odziv očeta, ko ste mu povedali, da se boste v Fazaneriji lotili prvega samostojnega trenerskega izziva v članski konkurenci? Kakšno je bilo njegovo mnenje – prav si se odločil, ali kaj ti je tega treba bilo?
Niti eno niti drugo. Zaželel mi je srečo. Ve, v kakšnem položaju se je znašla Mura po razhodu z vlagateljem. Da je spet na novi poti. V to, kaj se v klubu dogaja, se ne spušča, hkrati razmer ne pozna najboljše. Čestital mi je in mi namenil podporo.
Se je vajin način komunikacije poslej morda kaj spremenil, glede na to, da ste postali eden od trenerjev v prvoligaški druščini, kamor selektor pošilja vabila za reprezentanco?
Ne, ni se spremenil. Niti najmanj. Vedno sem mu prenašal določene informacije povezane z igralci iz prve lige, ki sem jih bolj podrobno spremljal in analiziral že kot pomočnik. In tudi prej, ko sem bil mladinski trener. Seveda jih spremlja tudi on, ampak vsega ne utegne. Ne, način komunikacije se niti malo ni spremenil. Za zdaj v Muri še nimamo takšne kakovosti, ki bi bila zanimiva tudi zanj, za reprezentanco, prav gotovo pa bomo naredili vse, da bi se zgodilo tudi to.
Ali očeta pogosto povprašate za nasvet? Se pogovarjata o tem, kako bi se denimo on postavil proti določeni ekipi, kakšno taktiko bi ubral?
Na ta način nisva komunicirala nikoli. Kdaj mogoče predstavim kakšno idejo in on pove svoje mnenje, svoje videnje o ekipi, ki bo na nasprotni strani. Da bi se v tovrstne stvari poglabljala pretirano podrobno, ali celo s kakšnimi analizami, to pa ne. Poleg tega je polno zaseden, ima veliko aktivnosti, osredotočen je na izbrano vrsto.
Dejstvo je, da ste dobili lepo priložnost, da se postavite na prvoligaški trenerski zemljevid, da opozorite nase. Morda bo to obdobje pomembno vplivalo na vašo nadaljnjo kariero. Lahko bo odskočna deska, a zadeve se lahko obrnejo tudi v drugo smer, mar ne?
Drži, da je priložnost vedno lahko tudi tveganje. Za zdaj je vse pozitivno, vse skupaj je videti lepo, a prišla bodo tudi slabša obdobja, ko rezultati ne bodo takšni, kot bi si želeli. To je normalno, temu se je nemogoče izogniti. Menim, da je to zame kot trenerja lepa priložnost, da poskušam uresničiti nekatere svoje ideje in določene stvari, ki sem si jih zadal in za katere menim, da so dobre. In seveda se vedno znova trudim, da bi se ekipa ustrezno odzvala. Dobil sem možnost delati v velikem klubu in storiti moram vse, ampak res vse, kar je v mojih močeh, da bi to čim bolje izkoristil. Ne glede na to, kako dolgo bo trajalo.
Na prvoligaški sceni je zdaj kar nekaj mladih trenerjev.
Podpiram vsak klub, ki ponudi priložnost slovenskemu strokovnjaku. O naši ligi govorimo kot o razvojni, ker priložnost dobiva relativno veliko mladih igralcev, toda usodo trenerjev na koncu vendarle vedno krojijo rezultati. Ne glede na to, koliko obetavnih fantov si uveljavil. Pomembno je spoznanje, da so se mladi trenerji izkazali kot dobri. Ne kot zgolj kratkoročne rešitve. Tujci, ki pridejo, so dodana vrednost, to je pri nas opazno. In prav je, da so tudi oni, ampak če klub ni odvisen od vlagateljev in njihovih interesov, se mi zdi prav, da ponudi priložnost Slovencem.
V Murski Soboti ste tretjo leto, prehodili ste razgibano pot. In hkrati logično. Bili ste trener mladincev, pomočnik v članski zasedbi, zdaj ste v glavni vlogi.
Mislim, da je prav, da sem klub spoznal tudi skozi nogometno šolo. Videl sem, kako poteka delo, tudi takrat sem bil seznanjen s stvarmi v prvi ekipi in kako potekajo. Spoznal sem ljudi v klubu in organizacijski ustroj. Še dodatno sem se približal članski zasedbi, ko sem bil pomočnik dveh trenerjev, s katerima sem odlično sodeloval, potem pa se je zgodilo, kar se je. In zdaj peljemo zgodbo naprej.
Ste v preteklih treh letih v Muri dobili, kar ste pričakovali, potrebovali, želeli?
Gotovo, v Murski Soboti sem nadvse zadovoljen. Že ko sem bil pri mladincih, sem napredoval kot osebnost in kot trener. Spoznal sem neke nove stvari, se razvijal. EON NextGen liga je pravšnja vmesna stopnica, ki ti v veliki meri olajša prehod na člansko raven. Tudi glede vsega, kar se dogaja ob igrišču.
Kakšna je osnovna razlika med Matjažem Kekom, ki je prišel v Fazanerijo, in Matjažem Kekom danes? Z izjemo seveda tega, da ste starejši.
Vsekakor si takrat nisem predstavljal, da se bom zdaj pogovarjal z vami kot trener članske ekipe. V niti enem trenutku. Sem pa delal korake naprej, vmes sem lani oktobra pridobil še Uefino PRO-licenco, tudi pri tem mi je Mura veliko pomagala. V vsakem primeru sem boljši, kot sem bil. V vseh pogledih. Nedvomno sem boljši trener, napredoval sem. Vse, kar sem dobil v Murski Soboti, navsezadnje tudi prvo priložnost v članskem nogometu, bom nosil v sebi do konca kariere. To bo ostalo zapisano v mojem srcu.
