Še vedno ni povsem jasno, zakaj ste prišli v Ljubljano.
Sem nogometni fanatik. Prek mojega nepremičninskega podjetja sem spoznal kar nekaj nogometašev in za njih zgradil nekaj zelo dragih hiš. Tako sem spoznal tudi nogometni posel. Srečeval sem se in spoznaval z igralci kot so Ribery, Elber … Ugotovil sem, da so enaki kot mi – družinski ljudje. Za te igralce ni lahko igrati v tuji deželi. Težava je nastala v času korone, ko smo morali ustaviti naše podjetje. Ničesar nismo gradili. V nepremičninskem poslu sem spoznal ogromno ljudi in tako tudi Igorja Barišića in mu dejal, da želim vstopiti v nogomet. Peljal me je v Ljubljano, da sva pogledala stadion, takoj pa sem se zaljubil v mesto. In v štirih urah, kolikor sem bil prvič v Ljubljani, sem takoj videl posel. Imam naraven instinkt za posel. Nič ni prepuščeno srečnim naključjem, moraš pa si upati in prevzeti tveganje. S prejšnjim predsednikom Milanom Mandarićem se nikoli nisem pogajal. On je povedal, kaj hoče, s tem sem se strinjal. Prevzel sem tudi vse dolgove kluba, ki jih ni bilo malo. In ta, se opravičujem izrazu, drek sem moral počistiti. Toda to smo morali narediti. Šokiran sem bil, ko sem ugotovil, kako so Mandarića okradli. Vse sem videl črno na belem. Neverjetno. In, če nadaljujem – Prosinečki. Izjemen igralec, toda izjemen igralec je bil tudi Lothar Matthäus. Njuni trenerski uspehi? Zelo skopi.
Nogomet je tudi posel. Toda, če nogometa nimate radi, potem tudi posel z njim ne bo uspel.
Nogomet obožujem. V tem trenutku se pogovarjam z vsemi 26 igralci, kolikor jih imamo v Olimpiji. Pogovarjam se z igralci iz našega mladinskega pogona, česar Mandarić ni storil nikoli. Ti ljudje, igralci, otroci so zame pomembni. Ko vidim desetletnika, s kakšnim veseljem igra, si mislim: 'No, to je morda naslednji Messi.' Vsi, ki jih imamo v klubu, so moji, so naši igralci. In vsi so mi ljubi. Od Ratnika do Florucza. Moram priznati, da malce pogrešam Sešlarja. Na vse sem ponosen. Toda, treba je vedeti, da mora služiti tudi denar. Pri Olimpiji je v prvi ekipi prostora samo za 25 imen. Dobro moram premisliti, kdo lahko nosi zeleno-beli dres.
Kakšen napredek je naredila Olimpija od dneva, ko ste prišli v klub, do danes?
Kot vedo vsi, je bil klub, ko smo prišli, na sedmem mestu prvenstvene lestvice. Tisto sezono smo končali na tretjem mestu in si zagotovili kvalifikacije za evropski pokal. Danes smo na prvem mestu lestvice najboljše slovenske lige, spet igramo v konferenčni ligi in pred sabo imamo še odločilni dvoboj, da dosežemo največji uspeh Olimpije v zgodovini kluba. Vsak, ki vsaj malo razume nogomet, lahko vidi, kako delamo v tej čudoviti mali državi in kje smo trenutno v evropskem pokalu – in reče, da je to nemogoče. Naš direktor Igor Barišić in športni direktor Goran Boromisa sta zgradila ekipo na igrišču in ekipo zunaj igrišča, ki je nemogoče naredila mogoče.
Kakšen proračun ima Olimpija za sezono 2024/25? Govori se o šestih milijonih evrov.
Olimpija nima zabetoniranega proračuna. Investiramo toliko denarja, kolikor ga je potrebno, da smo uspešni. Je manj, kot si mislite, in več, kot slišite.
Koliko ste do zdaj zaslužili z uspešnimi nastopi v Evropi? Po izračunih naj bi bilo pred tekmama z Borcem okoli 7,5 milijona evrov.
Nerad govorim o denarju. Koliko nam je namenila Uefa za igranje v konferenčni ligi je splošno znano. Zelo smo zadovoljni in zahvaljujoč visokem koeficientu, ki si ga je priigrala Olimpija, so ti prejemki visoki.
Kako visoke posebne nagrade ste obljubili igralcem za uspeh v konferenčni ligi? Kakšna je premija za osvojitev slovenskega prvenstva in kakšna za pokalni naslov?
Vsak igralec ima v pogodbi zapisano višino nadomestila za uspešne igre oziroma uspehe kluba. Pred začetkom sezone smo se dogovorili za vse bonuse, do bonusa za osvojitev naslova. Seveda vam ne morem povedati, koliko zaslužijo igralci, toda verjamem, da so vsi zadovoljni z višino nadomestila za opravljeno delo.
Kakšna je klubska dolgoročna strategija – razvoj mladih igralcev (Kojić, Ristić, Aćimović …), njihova prodaja in s tem dober zaslužek?
Olimpija mora razmišljati drugače kot majhni klubi v Sloveniji. Cilj Olimpije je, da se zasidra v evropskih pokalih. Če pogledate razmerje moči med Slovenijo in evropskimi tekmeci Olimpije, je jasno, da je skoraj nemogoče uspeti v evropskih tekmovanjih. Razmerje moči je 1:60 proti Sloveniji. Nemčija ima 84 milijonov prebivalcev, Francija 68, Italija 58, Španija 49 in tako imajo polno vrečo mladih kvalitetnih igralcev. Da bi lahko tekmovali proti takšni premoči, bo Olimpija zgradila najboljšo akademijo. Ustvarili bomo najboljše pogoje in potem s talentom in trdim delom prinesli uspeh Olimpiji in Sloveniji. Olimpija ne bo prodajala igralcev. Čas bo pokazal, kje smo in kaj bomo naredili. Olimpija potrebuje igralce, ki znajo igrati v Evropi, da dvignemo raven. V naslednji sezoni je direktiva, da mora biti v zapisniku (v zapisniku je lahko 23 igralcev; op. p.) deset doma vzgojenih igralcev. Pri Olimpiji s tem nimamo težav, saj veliko najboljših mladih igralcev iz cele Slovenije želi v naš klub. Manjši klubi pa bodo imeli težave. Zveza zahteva izpolnitev teh pogojev, hkrati pa je dobila na račun uspešnih iger Celja in Olimpije v Evropi 3,5 milijona evrov, ki jih je razdelila drugim klubom. Pri slovenskih klubih, ki igrajo v Evropi, morajo sestaviti kader, ki zna in zmore igrati v evropskih pokalih. Potrebuješ zelo dobre in izkušene igralce, hkrati pa moraš imeti deset doma vzgojenih. O tem se je treba pogovarjati. Kaj si želi slovenski nogomet? Uspehe v Evropi ali vzgajanje mladih? Oboje ne gre vedno skupaj. Celjani, recimo, so dvakrat v 40. sekundi tekme zamenjali vratarja. Drugega jim ni preostalo. Tudi jaz bi storil enako, če bi se znašli v taki situaciji. Če želijo biti Slovenci ponosni na svoje klube v Evropi, potem jim moramo to omogočiti in jih ne omejevati. Poleg tega pa dobri mladi slovenski igralci stanejo. Veliko stanejo. In gredo v tujino. Vprašati jih moramo, ali hočejo igrati v tretji nemški ligi ali s slovenskim klubom v Evropi. Zdaj bomo morali ekipo igralsko okrepiti, saj bomo od julija naprej morali igrati z desetimi domačimi igralci.
Spremembe v mladinskem pogonu – nogometna akademija. Ste že izbrali lokacijo za akademijo? Kdo vse bo udeležen v njej?
V dogovoru z mestom Ljubljana in posebej z direktorico Šport Ljubljana Tatjano Polajnar, smo raziskali različne lokacije. Ob tej priložnosti bi se gospe Polajnarjevi radi tudi zahvalili za vse. Po zaslugi njene predanosti delu, in njenih ljudi, so Stožice v zelo dobrem stanju, da lahko reprezentanca igra kakovosten nogomet. Njeno znanje in znanje njene ekipe nam bosta zelo pomagala, da najdemo prostor za pravo akademijo. Potem ko bomo pretehtali prednosti in slabosti, bomo lahko marca povedali, kje bo stala naša akademija. Nobenih drugih solastnikov ne bo. Nočemo obremenjevati mesta. Olimpija bo ali kupila zemljo za akademijo ali pa jo bo vzela v dolgoročni najem. Vse, kar se bo delalo, bo ležalo na plečih kluba. Res pa je, da v tem trenutku otroci nimajo primernih pogojev za delo.
Kaj je z novim kitajskim sponzorjem? Bo ostal samo lokalna podružnica ali se bo v projekt Olimpija vključil globalni gigant Dongfeng?
Zelo smo zadovoljni, da smo se dogovorili s slovenskim zastopnikom vozil Dongfeng Planet avto, d. o. o.. Javnost bomo obvestili, ko bomo naredili naslednji korak.
Dobili ste tudi novega sponzorja, GP Systems, ki je v stoodstotnem lastništvu Iskra Impuls oziroma Anteja Bračiča.
Imamo veliko sponzorjev in mislim, da so vsi zadovoljni z našim sodelovanjem. Vsi so ponosni, da so del naše uspešne zgodbe – uspešne v Sloveniji in uspešne v Evropi.
Zakaj je kljub velikim uspehom še vedno malo ljubljanskih navijačev v Stožicah?
Sami ste bili na stadionu, zato veste, kje smo bili pred tremi leti. Potrojili smo število obiskovalcev na naših tekmah, ob nastopih v konferenčni ligi pa smo dosegli slovenski rekord. Na žalost sem imel lani zdravstvene težave in sem veliko časa preživel v bolnišnici. Toda kljub vsemu sem videl vse in sem bil vedno z mojo ekipo.
Boste uvedli kakšen poseben program za navijače, kot ga je hokejska Olimpija?
Ne. Nogomet potrebuje zmage in zvezde. Potem bo stadion razprodan. V tem trenutku pa nekatere stvari niso v naši moči. Res je, da imamo eno samo stojnico s pivom … Govorili smo z odgovornimi v mestu in jim povedali, koliko zaslužijo nemški ali avstrijski klubi s klobasami in pivom. Toda v tem trenutku ne moremo storiti nič. Ko smo prišli, je imela Mandarićeva Olimpija z naslova prodaje artiklov in drugih stvari 380.000 evrov minusa. Zdaj bomo s prodajo navijaških artiklov zaslužili okoli milijon evrov.
Trener Victor Sanchez ima pogodbo do konca sezone. Boste sodelovanje poskušali z njim podaljšati?
S Sanchezom imamo pogodbo, ki se izteče ob koncu te sezone z možnostjo podaljšanja za še eno sezono. Nič se nam ni treba pogajati, ker je v pogodbi vse zapisano. To je moj način dela – vse mora biti dogovorjeno v naprej. Do zmage v ligi prvakov (smeh).
Kako pa ste uspeli Sancheza prepričati, da pride v Ljubljano?
To je povsem preprosto. Greš v cerkev in moliš (smeh). Drugače nimaš nobenih možnosti. Našel ga je Goran Boromisa. In pri Olimpiji trener nima pritiska vodstva ali igralcev, ampak vas, medijev. Imeli smo dovolj časa, da smo našli pravega trenerja. V pretekli sezoni sem si želel, da bi bili tretji. Nismo še bili dovolj zrela ekipa, da bi se merili v ligi Europa. Najprej je treba nabirati izkušnje v konferenčni ligi, potem pa po možnosti narediti korak naprej. Zdaj nam je v konferenčni ligi uspelo, v ligi Europa pa nas ne bi bilo več.
Je Sanchez tu zadovoljen?
Ali se to ne vidi? Za naše sodelavce naredimo vse, ima lep dom, ima optimalne pogoje za delo. Ima predsednika, ki se mu ne meša v posel, ki ni še nikoli rekel, da mora igrati ta ali oni igralec. Tega pri Olimpiji ni, ne glede na to, kdo je trener. V odnosu trener – klub imamo vse urejeno. V odnosu igralec – klub imamo vse urejeno. Ne pogovarjamo se o premijah, ker so v naprej določene. Med sezono ni nobenih pregovarjanj. Ni neznank.
Tudi Albert Riera je bil kot trener uspešen v Olimpiji, pa ste se z njim razšli ...
Bom iskreno povedal. Ena stvar je bila plača, ki je bila za slovenske razmere zelo visoka. Ampak to ni bil razlog za Rierov iz Olimpije. Glavni razlog je bil, da je Riera človek s posebnim značajem. Hotel je, da o vsem odloča on. Tega seveda nisem mogel dopustiti, ker verjamem, da bi bil to pogreb Olimpije. Pogodba se mu je tudi iztekla, pogoji, ki jih je postavil, da ostane, pa so bili nesprejemljivi. Če se malce pošalim – morda bo odločilna tekma za naslov prvaka med Olimpijo in Celjem in na obeh klopeh bosta sedela moja trenerja. Riera je dobil priložnost pri Olimpiji in jo je izkoristil. Potem pa je hotel preveč.
Kdo je v tem trenutku največji tekmec Olimpije? Ste zaskrbljeni zaradi zasledovalcev kot sta Maribor in Celje? Meri Olimpija celo višje, recimo v kvalifikacijah za ligo prvakov?
V tem zgodnjem delu drugega dela sezone v slovenski ligi so skoraj vsi klubi resni tekmeci. Vsi napadajo in se ženejo do skrajnih meja. Maribor in Celje sta nevarna zasledovalca. Celje lahko nadaljuje evropsko pot tako kot mi. Ta dodatna obremenitev je normalna. Menim, da bi nam bilo Celje še bolj za petami, če ne bi imelo obveznosti v Evropi. Če bodo Celjani nadaljevali evropsko pot, – to jim res želim iz srca v dobro slovenskega nogometa – bodo imeli precej težjo pot do ubranitve naslova državnega prvaka. Maribor ima zelo dobro moštvo in je zagotovo ekipa, ki nam lahko zagreni življenje. Po moje pa sta tudi tiha in osredotočena Bravo in Koper zelo nevarna zasledovalca. Cilj Olimpije je jasen. Želimo postati evropska stalnica. Naš cilj je, da dosežemo skupinski del lige prvakov. Ta cilj imamo pred očmi in bomo zanj trdo delali. Vsak dan, dokler ga ne dosežemo.
Športni direktor Goran Boromisa dela zelo dobro. Se bojite, da vam ga bo speljal kakšen večji in bogatejši klub?
Vsi naši zaposleni so cenjeni in priznani. Naredili so si ime in njihovo uspešno delo je povezano z uspehom Olimpije. Vsak v Olimpiji ima poseben status. Poleg tega pa med seboj gojimo tudi prijateljstvo. Seveda se ne moreš izogniti temu, da nekdo dobi ponudbo, ki bi jo z veseljem sprejel. Ko bo prišel ta trenutek, in bo nekdo odšel, bomo preprosto zakrpali luknjo. Tako pač potekajo stvari v nogometu. In zato ima Olimpija vedno plan B in plan C. Vem, da je vse skupaj poslovna odločitev, ampak govorim o mojem denarju. Saj veste tisto … Osel gre samo enkrat na led. Lahko se pogovarjamo tudi o napakah, ki sem jih storil. In nisem jih malo. Nisem pa nobene napake storil namerno.
Kakšna je trenutna tržna vrednost Marcela Ratnika, Raula Florucza, Matevža Vidovška, Petra Agbe … Ste jih ob primerni odškodnini pripravljeni prodati?
Olimpija je platforma za velike talente. Za nas je veliko priznanje, ko igralci odidejo v velike klube. S tako miselnostjo se razvijajo igralci v Olimpiji in zato so tukaj. Vsak razume, da ima kvaliteta svojo ceno. Mi imamo kvaliteto in ta bo dvignila vrednost igralcev na višjo raven. Nekaj pa moramo imeti v mislih – če bomo postali prvaki Slovenije, se bomo borili za mesto v ligi prvakov. Koliko je klubov, ki lahko realno zasledujejo ta cilj? To je prava vrednost Olimpije.
Koliko je vredna Olimpija kot klub v tej regiji?
V tem trenutku ima Olimpija samo enega tekmeca – Dinamo Zagreb. Tam delajo odlično. Potem pa je tu že Olimpija. Na Balkanu ni kluba, ki bi samo z denarjem Uefe, torej od denarja, ki ga je zaslužila, pokril sezono in imel nastavke za naslednjo. Začeli smo v kaosu in potem smo delali korak za korakom. Kupovali smo najboljše, kar smo lahko za ta denar. Res pa je, da si moramo kot klub postaviti prioritete – moramo zmagovati, moramo biti na vrhu.
Torej, napredovanje v konferenčni ligi, slovenski pokal in slovensko prvenstvo. To so cilji Olimpije?
Zelo težko bo premagati vse tekmece na treh frontah. Imamo pa uigrano ekipo, ki ji to lahko uspe.
Celjani boljše plačujejo svoje igralce, Olimpija pa je v tem trenutku na igrišču boljša.
Olimpija je drugačna ekipa. Mi smo ekipa, moštvo, ki diha skupaj. Imamo druge kvalitete, kot jih ima Celje. Igralci so zadovoljni, ker dobijo vse, kar jim je obljubljeno. Poleg tega igrajo v Evropi, kjer si nabirajo mednarodne izkušnje in so na očeh nacionalnih selektorjev. Precej boljše za klub bi bilo, če bi Celje v prejšnjem krogu zmagalo, ker zdaj se mora boriti za evropska mesta. Toliko denarja daš v klub, potem pa ostaneš brez Evrope. In v slovenskem prvenstvu ne moreš zaslužiti.
Ste že postali vsaj malo Slovenec?
Rad imam Slovenijo. Zame je neverjetno, kakšne športne uspehe dosega Slovenija – od kolesarstva, košarke, smučarskih skokov, atletike … Maloštevilna Slovenija. Potrebni pa so pogoji. Če ustvariš dobre pogoje za delo, potem lahko ustvariš šampione. In razlika med otroci v Sloveniji in Nemčiji? V Nemčiji hoče nove nogometne čevlje, v Sloveniji pa ga zanima delo in napredek. Vse bolj razumem slovenščino. Tudi zato, ker sem celega sebe posvetil Olimpiji. Ko sem se odločil za nogometni klub, me je hčerka opozarjala. Toda storil sem ta korak. In danes, delam štiri ali pet ur dnevno za klub, moje podjetje pa vodi moja hčerka. Bil sem že na tem, da prodam klub, a sem si premislil. Hotel sem nekaj narediti in takrat sem spoznal Riero. Potem je šlo vse navzgor. Zdaj razmišljam, kako bo šlo naprej. Imam še nekaj ciljev, ki jih želim uresničiti z Olimpijo. Na srečo smo zdaj v položaju, ko nam ni treba prodajati igralcev, da bi preživeli, toda enkrat bo prišlo tudi to, saj bodo igralci hoteli napredovati. Moja filozofija je, da denar ni vse. Je potreben, da preživimo, a ni vse. Najpomembnejša stvar v življenju so domača vrata. Najbolj pomembno je, da rad stopiš skozi ta vrata. In jaz stopim v prostore Olimpije z največjim veseljem. Tu se počutim doma. Ko se ne bom več počutil kot doma, takrat bo čas, da klub prodam. Da, Olimpija je moj dom.
