Še vedno ni povsem jasno, zakaj ste prišli v Ljubljano.
Sem nogometni fanatik. Prek mojega nepremičninskega podjetja sem spoznal kar nekaj nogometašev in za njih zgradil nekaj zelo dragih hiš. Tako sem spoznal tudi nogometni posel. Srečeval sem se in spoznaval z igralci kot so Ribery, Elber … Ugotovil sem, da so enaki kot mi – družinski ljudje. Za te igralce ni lahko igrati v tuji deželi. Težava je nastala v času korone, ko smo morali ustaviti naše podjetje. Ničesar nismo gradili. V nepremičninskem poslu sem spoznal ogromno ljudi in tako tudi Igorja Barišića in mu dejal, da želim vstopiti v nogomet. Peljal me je v Ljubljano, da sva pogledala stadion, takoj pa sem se zaljubil v mesto. In v štirih urah, kolikor sem bil prvič v Ljubljani, sem takoj videl posel. Imam naraven instinkt za posel. Nič ni prepuščeno srečnim naključjem, moraš pa si upati in prevzeti tveganje. S prejšnjim predsednikom Milanom Mandarićem se nikoli nisem pogajal. On je povedal, kaj hoče, s tem sem se strinjal. Prevzel sem tudi vse dolgove kluba, ki jih ni bilo malo. In ta, se opravičujem izrazu, drek sem moral počistiti. Toda to smo morali narediti. Šokiran sem bil, ko sem ugotovil, kako so Mandarića okradli. Vse sem videl črno na belem. Neverjetno. In, če nadaljujem – Prosinečki. Izjemen igralec, toda izjemen igralec je bil tudi Lothar Matthäus. Njuni trenerski uspehi? Zelo skopi.
Športni direktor Goran Boromisa dela zelo dobro. Se bojite, da vam ga bo speljal kakšen večji in bogatejši klub?
Vsi naši zaposleni so cenjeni in priznani. Naredili so si ime in njihovo uspešno delo je povezano z uspehom Olimpije. Vsak v Olimpiji ima poseben status. Poleg tega pa med seboj gojimo tudi prijateljstvo. Seveda se ne moreš izogniti temu, da nekdo dobi ponudbo, ki bi jo z veseljem sprejel. Ko bo prišel ta trenutek, in bo nekdo odšel, bomo preprosto zakrpali luknjo. Tako pač potekajo stvari v nogometu. In zato ima Olimpija vedno plan B in plan C. Vem, da je vse skupaj poslovna odločitev, ampak govorim o mojem denarju. Saj veste tisto … Osel gre samo enkrat na led. Lahko se pogovarjamo tudi o napakah, ki sem jih storil. In nisem jih malo. Nisem pa nobene napake storil namerno.
Koliko je vredna Olimpija kot klub v tej regiji?
V tem trenutku ima Olimpija samo enega tekmeca – Dinamo Zagreb. Tam delajo odlično. Potem pa je tu že Olimpija. Na Balkanu ni kluba, ki bi samo z denarjem Uefe, torej od denarja, ki ga je zaslužila, pokril sezono in imel nastavke za naslednjo. Začeli smo v kaosu in potem smo delali korak za korakom. Kupovali smo najboljše, kar smo lahko za ta denar. Res pa je, da si moramo kot klub postaviti prioritete – moramo zmagovati, moramo biti na vrhu.
