Začniva na koncu. Pred dnevi je slovensko javnost presenetila informacija, da ste po odhodu iz Ljudskega vrta skupaj z vašimi sodelavci poiskali pomoč pri Spinsu. Ker da vaše pogodbe z Mariborom vsebujejo dodana, diskriminatorna določila. Lahko razkrijete kaj več?
Šlo je za nesporazum. Drži, da sem vzpostavil stik s Spinsom, navsezadnje sem njegov član. Zanimale so me določene informacije, želel sem mnenje, nasvet, če bi se v pogovorih z Mariborom morda kaj zataknilo. A se ni. Nismo bili v konfliktu. Dejan Stefanović je spoznal, da je z objavo naredil napako, tudi sam sem bil nad njo presenečen, ampak tudi to smo razčistili. Ključnega pomena je, da z Mariborom ni bilo nikakršnega spora. Smo razumni, dosegli smo dogovor.
NIČ GRENKOBE. LE PONOS
Razčistiva še nekaj. Maribor v Dragu Cotarju še vedno ima predsednika, prav tako v Marku Šulerju športnega direktorja, ampak kdo se vam je naposled zahvalil za sodelovanje? Kdo vas je odstavil?
Odstavili so me novi lastniki z gospodom Tanom Keslerjem na čelu, ki je za to priložnost pripotoval v Maribor. In po njegovih besedah s strinjanjem ljudi v klubu.
Kakšen pa je bil ob tem odziv domačega dela klubskega vodstva?
Če nekdo plača, tudi odloča. Glede tega so stvari popolnoma jasne. Odziv je bil korekten, življenje gre dalje. Nadaljujemo vsak po svoji poti in to je to.
Domov ste se vrnili v velikimi pričakovanji, z ambicioznimi načrti, a se je zgodba po dobrem letu dni končala. Koliko je danes grenkobe v vas zaradi takšnega razpleta? Maribor je vendarle vaš klub.
V prvi vrsti sem na to leto, ki sem ga preživel v Mariboru, zelo ponosen. Ne bom rekel, da je bil moj prihod glede na rezultate ekipe in na stanje v slačilnici tvegana poteza, je pa bil to zelo velik zalogaj. Razmere od znotraj so bile hujše, kot se je zdelo navzven. Ampak do konca sezone smo moštvo stabilizirali, kar je bilo izjemnega pomena, in skozi dva prestopna roka 'očistili' slačilnico. Spodbudili smo kakovost posameznikov in zadeva je delovala, kot smo si zamislili. Prišli smo v kontinuiteto iger, ki so prinašale rezultate in so bile dobre smernice za naprej. Poleg tega smo na nogometni zemljevid vrnili ali postavili kar nekaj igralcev. Sven Šoštarič Karič je bil zelo v ozadju, zdaj vemo, kje je, Maribor je z njim tudi zaslužil. Josipa Iličića smo vrnili na reprezentančno raven. Je pomemben člen izbrane vrste tako na igrišču, kot ob njem. Arnel Jakupović prav tako ni bil na tako visoki stopnji, nakar je postal najboljši strelec in avstrijski reprezentant, tudi z njim je klub zaslužil. Jan Repas je postal član slovenske izbrane vrste, Lan Vidmar je še nedolgo nazaj igral na drugoligaškem prizorišču, Orphe Mbina je prišel iz tretje francoske lige in postal gabonski reprezentant ... Vse to so stvari, ki potrjujejo, da je bila smer pravilna. Igralce smo pripeljali v položaj, v katerem so lahko napredovali. Niz 28 tekem brez poraza je impresiven in verjamem, da bi se lahko tudi nadaljeval, toda vsak niz se enkrat konča. Na opravljeno v preteklem letu sem res ponosen. Imeli smo velik zaostanek za Olimpijo, a jo na koncu prehiteli, morda bi se lahko s kakšnimi drugačnimi odločitvami znotraj tekmovanja približali tudi Celju. Naše delo so prepoznali tudi drugi in nadvse me veselijo priznanja lige in nagrade, ki smo jih dobili kot posamezniki. Pretekla sezona je bila trden temelj za naprej. Dobili smo potrditev, da usmeritev, za katero smo se odločili, 'pije vodo'. Res sem ponosen na svoje in delo svojih sodelavcev, prav tako kot na ekipo, ki je temu sledila. Moje veliko zadovoljstvo je tudi to, da se mi je po mojem odhodu s klici ali SMS-sporočili oglasilo 80 odstotkov igralcev. To presega športne okvirje.
ODLOČITEV SPOŠTUJEM
So bili rezultati po vašem mnenju glavni razlog, da ste morali oditi?
Iskreno? Ne vem in ob odhodu tega odgovora tudi nisem dobil. Zadeva je takšna, da so odgovorni pač začutili, da je napočil primeren čas za zamenjavo. In to je to. Ni bilo nikakršnih povišanih tonov, prav tako ne konkretnih pogovorov o tem, čemu takšna odločitev. Spoštujem jo in jo sprejemam.
##PAIDBREAK##
Kakšen se vam je zdel odziv navijačev? V teh dneh je bilo zaznati kar precej nejevolje.
Od prvega dne, ko sem prišel nazaj, sem s tribun čutil veliko podporo. Obilo pozitivnosti. Pomembno je, da so navijači prepoznali naše delo in nam bili pripravljeni na tej poti slediti. Njihova energija nam je dela moč. Čutili smo jo tudi, ko niso smeli biti na stadionu. Ustvarili smo simbiozo, velika hvala navijačem.
Sva lahko bolj konkretna glede odziva po vašem odhodu? Je njihovo nezadovoljstvo za vas zadoščenje?
Ne, na to ne gledam tako. Tukaj sem bil ko so mi ploskali, ko so mi žvižgali. V obeh vlogah. To je sestavni del življenja nogometaša in trenerja. Da bi imel zadoščenje zaradi svojega kluba? Ni logike, vsekakor pa se bom spomnil pozitivnih trenutkov, ki sem jih doživel. To je energija, ki jo potrebujem za naprej.
Kar nekaj časa je bilo nemogoče preslišati govorice, da s turškimi vlagatelji (lastniki, odločevalci) niste na isti valovni dolžini. Da sodelovanje z njimi preprosto ni bilo najboljše. Ali to drži in če da, kaj je privedlo do tega? Kaj vas je motilo, ali kaj je motilo njih?
Sodelovanje je bilo zelo dobro. Govorice, ki jih omenjate, do mene niso prišle. Nisem jih slišal, so pa del nogometne folklore. Ko smo sedeli za mizo, je bilo sodelovanje zelo dobro. To sem povedal tudi javno, so pa bila dejanja nato nekoliko drugačna. V mislih imam tekmovalni vidik. Moje sporočilo po Botevu je bilo, da Maribor potrebuje okrepitve, če želi biti uspešen na treh frontah. To je bilo sporočilo vse nam: potrebujemo okrepitve na igrišču in ob njem. Vsi skupaj se moramo dvigniti. Drži, da včasih nismo bili na isti valovni dolžini, vendar ne poznam nobenega kolektiva, v katerem bi vsi samo kimali. Ker potem nekaj ni v redu. Če imamo nasprotujoča si mnenja in so dovolj konstruktivna, pa lahko napredujemo. In v tej smeri smo delovali.
Z ILICALIJEM SEM SE POGOVARJAL ENKRAT
Slišati je bilo, da niso uslišali vaših prošenj za okrepitve, kar vas je menda spravljalo ob živce.
Za to so obstajali objektivni razlogi. Ker Maribor ni Real Madrid. Real je za slovenske razmere, ni pa klub, v katerega bi igralci trumoma prihajali. Ni njihova prva različica, enako seveda velja za slovensko ligo. Stvari smo imeli nastavljene, vedeli smo, kakšen profil nogometašev potrebujemo, vendar takojšne uresničitve niso bile mogoče. Pozneje je bilo lažje.
Zlasti zadnji 'paket' v končnici prestopnega roka je bil izjemno kakovosten. Menda so nove moči prišle 'mimo vas' …
Vsi igralci so prišli z mojo odobritvijo. Popolnoma vsi. Če bi bilo drugače, bi se takoj razšli. Ali so bili prva, druga ali tretja izbira zdaj ni pomembno. To je notranja zadeva, smo se pa z novimi močmi vsi strinjali. Ob tem je seveda treba vzeti v zakup, da potrebujejo čas za prilagajanje in sprejemanja takšnih in drugačnih zahtev. Če bi vsi ti igralci prišli junija, vam zagotavljam, da bi bil Maribor v ligaškem delu lige Europa.
Ste takoj, ko so Turki prevzeli vajeti v svoje roke, dobili občutek, da imate njihovo podporo? Ali ste mogoče dobili občutek, da se vas želijo 'znebiti'? In da želijo postaviti svojega človeka, kar je sicer povsem legitimno.
O tem nisem razmišljal. Iz preprostega razloga, ker sem bil osredotočen na športni del. In dejstvo je, da je športni del vlečna lokomotiva. Ne, o tem, ali imam podporo ali ne, dejansko nisem razmišljal, temveč zgolj o tem, da bi čim bolje opravljal svoje delo. Prav tako kot moji sodelavci. Da bi igrali čim bolje, da bi igralci napredovali ... Ker na vse ostalo nismo imeli vpliva, lahko pa povem, da kakšnega negativizma nisem začutil.
Se je z vstopom vlagateljev morda spremenil tudi odnos staroselcev v klubu do vas? Oziroma kljub vsemu še vedno vodilnih mož in ostalih zaposlenih.
Ne, ne … Ostali smo na isti valovni dolžini. Poznamo se tako dolgo, da bi bilo zame veliko presenečenje, če bi se naši odnosi spremenili.
Kolikokrat ste se srečali ali pogovarjali z Acunom Ilicalijem?
Enkrat. Po tekmi z Olimpijo v Ljudskem vrtu.
Njegova podaljšana roka pod Kalvarijo je Cem Basgul. Kakšen je bil vajin odnos?
Vidi se, da je mlad, predvsem pa je povsem normalno, da s svojimi razmišljanji in usmeritvami ščiti lastnika. Kot osebo ga ne poznam. Nisva bila dolgo skupaj, ampak najin odnos je bil korekten. Profesionalen. Je delaven, od mene in od ljudi v klubu je dobival ogromno informacij, ki jih je potreboval. Ali jih je sprejel na pravšnji način, v kolikšni meri so mu koristile, je vprašanje zanj.
Ste bili po vstopu turških vlagateljev pri svojem delu samostojni?
Vedno!
OD ZGODOVINE SE NE ŽIVI
Bi se danes v kakšni situaciji odzvali drugače? Ali kaj obžalujete?
Ne, ne obžalujem ničesar. Moje delo je, da ekipa igra dobro, da dosega dobre rezultate. To nam je uspelo, poleg tega smo določene igralce, kot sem že omenil, vrnili na želeno, na višjo raven. Soudani je deloval kot mladenič, o Iličiću se je spet začelo pisati tudi v Italiji, Milec je zbral toliko tekem, kot jih je prej v letu in pol, vrnili smo Sikoška … Napredovali so posamezniki, napredovala je ekipa. Ničesar ne bi spreminjal, se pa zavedam, da je vedno lahko boljše, a sem prepričan, da smo bili na dobri poti.
Kakšno pa je bilo ozračje v klubu po vstopu Acuna Ilicalija? Je bilo zaznati, da se je spremenilo?
Predvsem moramo vedeti nekaj; Maribor je bil do prihoda vlagatelja en klub, ena zgodba, potem se je začela nova. Ampak to v svetu nogometa ni nič novega, pri nas se bomo morali na to še navaditi. Seveda pa je nekaj drugega, kako, na kakšen način naj stvari delujejo, vsekakor pa je osnovni namen stvari dvigniti na višjo raven. Od zgodovine se ne živi, tega se moramo zavedati, zgodovina in tradicija vplivata na velikost kluba, mu dajeta prepoznavnost.
Zapustili ste povsem drugačen Maribor, kot je bil, ko ste še drugič prevzeli vodenje ekipe. Kako gledate na to, da se je odprl vlagateljem, kapitalu iz tujine? Bi se moral klub, ki je eden od zaščitnih znakov mesta, temu izogniti in vztrajati na prejšnji poti, ali je to v današnjih časih morda utopija?
Uf, to ni vprašanje zame. Nisem v tej vlogi, nisem vodil finančne politike, zato o tem ne morem govoriti.
Kakšno je sicer vaše stališče o tujih lastnikih – so za slovenski klubski nogomet rešitev, ali težava?
Tuji kapital je potreben, ker so se kakovostne razlike med nami in srednjeevropskim nogometom povečevale. Na kakšen način pa je potreben, ni vprašanje zame.
Pričakoval sem, da bom na nasprotni strani mize imel zagrenjeno osebo. Razočarano, jezno, ki bo bruhala ogenj, a tega pri vas ni opaziti.
Ne, nisem. Zakaj? Maribor je moj klub. Zakaj bi govoril proti njemu, zakaj bi bil zagrenjen? Vse to je sestavni del življenja. Žal mi je edino, ker vem, da ima ekipa odprto pot do prvaka. Zagotavljam vam, da bi z njo osvojil naslov. S petimi do desetimi točkami prednosti. Zakaj? Zaradi kakovosti, ki jo ima. Igralci, ki so se pridružili pozneje, so se prilagodili, počasi lovijo želeni ritem. Na ta način bodo njihove sposobnosti prišle do izraza v zadostni meri, zaradi česar bo boljša tudi ekipa. Prav tako je pomembno, da Maribor ne igra Evrope, obremenitve bodo tedenske, kar je voda na mlin starejšim igralcem.
