V preteklem obdobju se je zdravstveni bilten v soboškem prvoligašu resda nekoliko izboljšal, vendar to ne spreminja dejstva, da Mura še zelo, zelo dolgo ne bo mogla zaigrati v popolni zasedbi. Na stranskem tiru je še vedno kar nekaj igralcev. Kai Cipot je odsoten že od druge polovice lanskega julija, a je obetavno spoznanje, da naj bi začel odštevati zadnji mesec do vrnitve na igrišče, kar menda velja tudi za Jako Domjana, ki je na prisilnem počitku od začetka zimskih priprav. Žiga Laci je sezono končal, še preden se je njegova zgodba po vrnitvi iz Aten dobro začela. Po operaciji kolena ga čaka dolgo okrevanje, kar velja tudi za Timoteja Brkića, ki je najbolj 'sveži' osmoljenec v Fazaneriji. Skupil jo je na debiju Tončija Žlogarja na črno-beli klopi. Prihoda primorskega strokovnjaka se je gotovo razveselil, saj sta pred tem sodelovala v slovenski mladinski reprezentanci, ampak v prihodnje se bo precej več kot s trenerjem družil s fizioterapevti in kondicijskimi trenerji. Na tekmi 23. kroga proti Radomljam je že v drugi minuti obležal na zelenici in jo bil prisiljen predčasno zapustiti.
Slišal sem pok, ampak ...
"Ko mi je obrnilo koleno, sem slišal pok, a sem kljub temu upal, da ni nič pretirano hudega. Tudi takojšnje ocene zdravniške službe na podlagi prvih testov so bile, da naj se ne bi zgodil črni scenarij. Oddahnil sem si tudi zato, ker sem lahko normalno hodil. Upal sem, da bom čez nekaj tednov nazaj, a že naslednje jutro je bilo vse drugače. Nisem mogel vstati iz postelje, nisem mogel stopiti na nogo. Koleno je čez noč močno oteklo, nakar so nadaljnji podrobni pregledi razkrili resnost stanja. Sprednja križna vez je bila strgana, v določeni meri je bil poškodovan tudi meniskus," je povedal Timotej Brkić.
Seveda je bil nujen kirurški poseg. "Prejšnji teden ga je v brežiški bolnišnici opravil dr. Matic Županič. Najpomembnejše je razumljivo spoznanje, da je minil brez zapletov. Po dveh dneh sem odšel v domačo oskrbo, poslej so moj vsakdan terapije. Takšne in drugačne, urnik je dokaj natrpan," pravi črno-beli up, ki ga čaka dolgo okrevanje. "Trajalo naj bi med šest in devet mesecev. Če bo vsem potekalo po predvidevanjih, se bom morda lahko na igrišče vrnil v zaključku jesenskega dela prvenstva v prihodnji sezoni, sicer pa bom na vso moč začel zimske priprave."
Upam, da je zadnja
To je prva hujša poškodba, s katero se sooča naš sogovornik. "Upam, da tudi zadnja," se je smehljaje odzval Timotej Brkić, ki preživlja težke trenutke. Ali pa jih je preživljal in je najhujše že mimo? "Sprijaznil sem se s tem, kar se mi je pripetilo. Drugega mi ne preostane. Dogajajo se tudi takšne stvari, poškodbe so sestavni del športa. Verjamem, da se bom vrnil še močnejši. Zdaj sem povsem osredotočen na rehabilitacijo. Moram biti pameten, potrpežljiv, ne smem prehitevati. Vem, kaj me čaka, na to sem pripravljen. Ne bo enostavno, ampak odločen sem znova igrati na želeni ravni."
Seveda mi ni vseeno
V teh dneh bi moral biti del slovenske mladinske reprezentance, ki se v Lendavi poteguje za uvrstitev na evropsko prvenstvo, izbranci Miša Brečka so na začetku navdušili z remijem proti Španiji. "Seveda me boli, da me ni zraven. V življenju nimaš veliko takšnih priložnosti, toda zdaj je, kar je. To moram sprejeti in se truditi, da bo okrevanje potekalo tako, kot sem si zamislil." Boli tudi kriza, s katero se ubadajo muraši. "Popolnoma jasno je, da mi ni vseeno. Nikakor ne. Čeprav trenutno ne morem pomagati, sem del ekipe. Navsezadnje vse to lahko vpliva tudi na mojo kariero. Potrebujemo eno zmago, da se dvignemo. Močno upam, da bomo kmalu našli izhod iz krize in da bo končnica sezone uspešnejša. Čaka nas hud boj, a ne dvomim, da premoremo dovolj kakovosti za vrnitev na želena pota," je sklenil Timotej Brkić.
