Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
rb
rb
03. 11. 2023 · 18:03
Deli članek:

Poškodovani muraš razkril podrobnost, ob kateri človeka spreleti srh ...

Aleš Cipot

Ko danes navijači Mure kdaj pa kdaj 'zavrtijo čas nazaj', je marsikateri med njimi prepričan, da je bila njegova poškodba znanilec slabših časov. Zgodila se je na prvem treningu pod vodstvom novega trenerja Dejana Grabića, Klemen Pucko si je strgal ahilovo tetivo ... Bilo je 1. marca, izkušeni levi bočni branilec je moral prestati operacijo, preživljal je težke trenutke, toda osem mesecev pozneje okrevanje poteka dobro in po predvidevanjih.

Zdaj že nekdanji trener Dejan Grabić je črno-bele vajeti v svoje roke prevzel 1. marca letos. Takrat je vodil prvi trening na ravnici, nemudoma pa je ostal tudi brez izkušenega člena zasedbe. Že v uvodnem delu vadbe se je hudo poškodoval Klemen Pucko. Kot radi pravimo, jo je skupil tako rekoč iz ničesar. "Igrali smo pepčka, in ker smo izgubili žogo, sem hotel 'zaštartati' v krog, ko se je nenadoma zaslišal glasen pok. Presenečen sem pogledal za svoj hrbet, misleč, da me je kdo brcnil ali da sem na kaj stopil, vendar ni bilo nič od tega. Res je počilo zelo močno. Slišati je bilo, kot bi te kdo udaril z bičem. Ko sem videl, da okrog mene ni nikogar, sem hitro spoznal, da je nekaj hudo narobe, čeprav nisem čutil pretirane bolečine. Bil je zgolj čuden občutek. Ko je prišla zdravniška služba, ob stisku mečne mišice ni bilo nikakršnega odziva. Kot da tetive sploh ne bi bilo, kar je bilo seveda posledica tega, da je bila strgana," je nesrečni trenutek nekoliko pozneje opisal 27-letni nogometaš.

Vmes je minilo že kar nekaj časa. Polnih osem mesecev, pri tem pa je najpomembneje, da okrevanje poteka po predvidevanjih. V četrtkovem zgodnjem popoldnevu smo »pacienta« ujeli odlično razpoloženega. "Opravil sem prvi trening, ko nisem čutil nikakršne bolečine. Niti za trenutek. Brez omejitev sem lahko opravil vse zamišljene naloge. Danes je dober dan," je nasmeh na obrazu utemeljil Klemen Pucko, toda do vrnitve v polni pogon bo po Muri vendarle preteklo še kar nekaj vode. "Če se lahko tako izrazim, sem trenutno na 55 odstotkih svojih sposobnosti. Včasih se med ogrevanjem že priključim ekipi, ampak v glavnem še vedno vadim samostojno. Čaka me obilo dela, da bom kondicijsko znova na primerni ravni. Vse več je poskokov, tek je lahko že dokaj hiter, ampak do sprinta še nisem prišel. Močno upam, da bom januarja na stopnji, ki mi bo dovoljevala, da se bom pridružil zimskim pripravam. Morda bi se lahko vrnil prej in bil decembra nared za kakšno minuto, toda nima smisla karkoli početi na silo. Ne izplača se. Ne bom prehiteval stvari in ne dvomim, da bom postopoma napredoval do točke, na kateri želim biti. In na kateri bom vedel, da je vse tako, kot mora biti. Da bom brez zavor pripravljen na največje obremenitve."

Aleš Cipot

Neverjetno, ampak resnično

Klemna Pucka nekateri zbadajo, da je bil znanilec slabih časov pod taktirko zdaj že nekdanjega trenerja. "Hja, z menoj se je vse začelo," se je kislo nasmejal in v nadaljevanju z zelo resnim tonom glasu razkril skoraj srhljivo podrobnost iz nesrečnega 1. marca. "Mislim, da sem imel manjše preglavice s kolenom, zato sem pred treningom odšel na terapijo. Tam je bil tudi tehnični direktor Gregor Balažic in res ne vem, zakaj je beseda stekla tudi o tem, da so v nogometu poškodbe ahilove tetive dokaj redke. Ne, res ne vem, kako smo skupaj s fizioterapevtko prišli na to temo, vendar mi verjemite, da smo se pogovarjali o tem. Le nekaj več kot uro in pol pozneje je bila strgana moja. Neverjetno, ampak resnično. Najbrž je zgolj naključje, ampak …" je globoko vzdihnil skupaj s Kaijem Cipotom velik osmoljenec murašev.


Moraš se navaditi


Preteklo obdobje kakopak ni bilo prijetno. "Najtežja sta bila prva dva meseca, ko nisem mogel voziti avta in sem bil v največji meri odvisen od drugih. Vedno sem moral koga prositi, da me je kam odpeljal, in zaradi tega se nisem počutil dobro. To je name vplivalo negativno. Moja partnerica je bila zelo obremenjena, nadvse sem ji hvaležen. Opravila je ogromno dela, povrhu je bil takrat otrok star štiri mesece. Ni bilo lahko, a smo tudi to prebrodili."
Tudi v vlogo gledalca na tekmi se ni bilo preprosto preleviti. "Moraš se navaditi, kaj drugega ti ne preostane. Drži, da je težko biti na tribuni, ampak s tem se je pač treba sprijazniti. Pozitivno je to, da ne bo več dolgo v tej vlogi. To me navdaja z dodatno energijo. Zdaj sem že veliko bližje vrnitvi, kot sem bil na začetku marca, mar ne? Treba je biti optimističen. Na vseh področjih," poudarja Klemen Pucko, ki v tem duhu verjame, da bodo kmalu boljši tudi dosežki soboške ekipe. "Verjamem, da bo res tako in da bomo v končnici jesenskega dela sezone rezultatsko krivuljo obrnili navzgor. Da bomo začeli že na jutrišnji tekmi proti Aluminiju. Zlasti na domačem igrišču nam nikakor ne steče. Imeli smo kar nekaj zelo dobrih oziroma odličnih polčasov, na številnih preizkušnjah smo povedli, a ne sestavimo celotne tekme. To se mora spremeniti in ne dvomim, da smo tega sposobni."