Koper je v preteklih dneh sodeloval v pokru zamenjav trenerjev, kakršnih ne pomnimo. Ne le pri nas. »Mi nismo hoteli zamenjave, v to smo bili prisiljeni,« pravi Ivica Guberac. Bonifiko je zapustil Zoran Zeljković, ki ga je premamil klic Olimpije, preselil se je v Stožice.
"Seveda me je vse skupaj nekoliko presenetilo, zgodilo se je praktično čez noč. Ampak nogomet je živa stvar in dogajajo se tudi takšni primeri, to ni nič nenavadnega. Z Zoranom sva se po njegovem sestanku v Ljubljani pogovorila na štiri oči. Razložil mi je, da se vidi v tem projektu Olimpije in da bo zapustil Koper, če bom tudi jaz zadovoljen z vsemi pogoji ljubljanskega kluba. Povedal mi je tudi, da bi brez težav nadaljeval delo v Kopru, če jaz njegovega odhoda ne bi podprl oziroma ne bi uslišal njegove želje. Razumel je, da je veliko naredil za nas in da smo tudi mi veliko naredili zanj, zato se je želel raziti na pošten način in v dobrih odnosih. Tukaj je Zoran znova pokazal, da je velik človek in da je v prvi vrsti tudi moj prijatelj. Da v tej zgodbi nisva bila le sodelavca," se je na pretekle dneve ozrl športni direktor kanarčkov
"Vse to dogajanje sem dojemal tudi precej čustveno. Nobena skrivnost ni, da sva z Zoranom zgradila tudi dober prijateljski odnos, ampak, kot rečeno, dogajajo se tudi takšne stvari, gremo naprej. Z njegove strani je bilo vse korektno. Seveda si lahko marsikaj vsak razlaga po svoje, a jaz zase vem, da če bi bil sam trener, sta Olimpija in Maribor v Sloveniji kluba, ki se ju ne zavrne. Takšna priložnost se ti lahko ponudi tudi samo enkrat v življenju. To je moje mnenje, zato še toliko bolj razumem njegovo odločitev. Po drugi strani pa nikakor ne nameravam zanikati, da sem čustven in da mi ob njegovem odhodu ni vseeno. Z njim smo imeli dolgoročne načrte, ki smo jih skupaj usklajevali, začrtali smo si cilj, da želimo v petih letih igrati konferenčno ligo. Potem te takšna stvar razumljivo preseka, ampak kot športni direktor moraš ohraniti trezno glavo, kakšno noč prespati, ostati miren in začeti novo zgodbo brez njega. To je to," je nadaljeval Ivica Guberac.
Snovalec kadrovske politike v pristaniškem mestu se je sredi lanskega maja, ko je Koper osvojil peto pokalno lovoriko v zgodovini kluba, pod taktirko Zeljkovića še vedno potil v nogometnem dresu, nato je s 43-letnim Ljubljančanom začel sodelovati na številnih drugih ravneh. Kot pravi, sta imela od tega koristi oba. "Če bi bil jaz strogo profesionalen športni direktor, Zoran danes ne bi bil trener Olimpije. To mora biti jasno vsej Sloveniji. Lahko bi vztrajal pri svojem, pustil vrata priprta, a sem se odzval drugače, svoje so naredila čustva. Sem pač tak človek, da zaradi nekaj tisoč evrov ne bom stal na poti trenerju, ne bom mu onemogočil naslednjega koraka v njegovi karieri. V drugih klubih, kjer športni direktorji delujejo na bolj profesionalni ravni, to v prvi vrsti počnejo zaradi denarja. Jaz svojega dela v Kopru ne opravljam zaradi denarja, jaz ga tukaj trošim. Ko mi je Zoran priznal, da se vidi v tem projektu in da bi se rad preizkusil tudi v konferenčni ligi, sem takoj začel razmišljati o tem, kako pomembno je lahko to evropsko tekmovanje za njegov življenjepis, sploh če se bo kdaj kot trener prebil v tujino. Vse to sem moral razumeti in mu omogočiti odhod. Želim mu samo najboljše. Seveda si sam želim vedno biti prvi, ampak na koncu tudi njemu privoščim, da je prvi," je povedal nekdanji vezist, ki ni imel dvomov o tem, kdo bo prevzel vodenje rumeno-modrih. "Če kdo morda govori, da je bil kandidat za trenerja Kopra, potem laže. Ker takega ni bilo. Od prvega trenutka je bilo jasno, da bo trener Safet Hadžić. Vse ostalo bi bilo eksperimentiranje. On je logično nadaljevanje zgodbe."
