Krznar o svojem odnosu s Šulerjem: Naredil sem nekaj prestopov, na kar me je opozoril ...

Vaše sodelovanje s športnim direktorjem je navzven videti zgledno. Ali vam kdaj izjave športnega direktorja otežujejo delo? Recimo v primeru Marka Tolića in vseh tistih izjav, ne računamo več nanj, spet računamo nanj. Ali pa najbolj sveže v primeru Josipa Iličića. Je Jojo breme ali zaklad za Maribor?

Tudi to je stvar trenutka, toda temu trenutku ne smeš dopustiti, da te odnese od splošnega vtisa. Vsak igralec, od prvega do zadnjega, je v nekem trenutku breme, v nekem zaklad. Enostavno niti takrat, ko je zaklad, ne smeš o njem komunicirati s preveliko dozo hvaljenja, niti ko je breme. s preveliko dozo kritik. Ljudje smo si različni, težko je o nekom soditi. Mislim, da je pravično in da tako mora biti, da tako Marko kot jaz komunicirava tako med seboj kot z javnostjo. Zagotovo tudi med nama s športnim direktorjem prihaja do trenutkov, ko sva v konfliktu mnenj, a je pomembno, da sprejemava mnenje drug drugega in da poskušava vse skupaj argumentirati. Bilo je nekaj prestopov z moje strani, na katere me je on zelo direktno opozoril in jaz sem to sprejel ter se opravičil. Tako je bilo tudi v drugi smeri.

Lahko konkretno o kakšnem od teh vaših prestopov?

Konkretno – Marko Tolić. Jaz sem javno rekel, da ga želim videti v Mariboru, še preden sem to komuniciral s Šulerjem. To zagotovo ni bilo prav. Dal sem ga v neugoden položaj, kar mi je rekel. Dejal mi je, naj takšne stvari pustim pri miru, da je to njegovo delo. Jaz sem ugotovil, da je temu res tako in opravičil sem se. Naredil sem velik pritisk na vse skupaj in mu na neki način zavezal roke, ga prisilil, da pripelje Tolića, četudi ni bil ravno za to. Zaradi prizvoka Dinama, folklore in vsega okoli. Zagotovo mu ni bilo lahko. Pripeljal sem ga v nehvaležno situacijo. In to je bila v tistem trenutku težava, ki je takrat nisem videl, ker nisem poznal sredine, nisem vedel, da bi to lahko pripeljalo do težav. Takoj sem se opravičil, čez teden, dva, tri pa sem ugotovil, o čem je govor. Ker Tolić ni začel tako, kot se je pričakovalo. Bil je na tapeti, posredno z njim pa tudi jaz. Jaz sem potem to breme prevzel nase, dal Toliću podporo, rekel, da za vse, kar bo on naredil, dobro ali slabo, sem kriv jaz, ker je bil on moja osebna želja. S tem sem, verjamem, malce vrnil dobroimetja, ki sem ga dobil od Šulerja. To je tako. Kdor dela, ta tudi greši. Pomembno je delati. So trenutki, kjer se s športnim direktorjem ne strinjava, ko sva kot dva bika, ki se borita, ampak vse to je v interesu ekipe, kluba. In ko delaš vse v interesu kluba ter ko lahko ločiš zasebno od profesionalnega, potem je to pravi posel. Tako da se midva lahko v pisarni skregava, nato pa odideva na kosilo, vprašati o tem, kako so otroci in ostati zasebno v dobrih odnosih, kar je zelo pomembno. Ker to s seboj prinaša zdravo komunikacijo drugi, tretji dan. Tako lahko napreduješ. Da sva karakterno različna … Hja, karakterno si različen z vsemi ljudmi. Tukaj ne vidim velike težave. Včasih mora priti tudi do takšnih stvari, treba se je boriti, vsak po svoje.