Pred Ninom Kouterjem je v nedeljo tekma, ki ni kot vsaka druga. Otrok Mure bo s Celjem gostoval v Fazaneriji, kjer bo prvič v dozdajšnji karieri na 'napačni' strani. Ko je bilo poleti jasno, da je Manisa postala preteklost, so navijači črno-belih sicer živeli v prepričanju, da se bo njihov ljubljenec vrnil domov, razpletlo se je s selitvijo v knežje mesto. Mnogi se razumljivo sprašujejo, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj je privedlo do takšnega razpleta? Informacije v preteklosti so bile takšne in drugačne. "Drži, da smo se pogovarjali o vrnitvi. Potekali so dogovori v tej smeri, vmes so se stvari nekoliko obrnile. Kako naj povem ... Ni bilo vse odvisno le od mene. Malce so na vse skupaj vplivali tudi moji turški delodajalci. Da, hoteli so se me znebiti, a hkrati na račun odškodnine tudi nekaj zaslužiti. Sicer je to dolga zgodba, zapletena in zdaj o njej najraje ne bi več razpravljal. To je mimo, gremo naprej."
Sodeč po tem, kako se je po enem letu končala zgodba z Maniso, bi človek pričakoval, da odhod v Turčijo obžaluje, ampak ... "Ne, ni mi žal, da sem storil ta korak. Za mano je dobra izkušnja. Koristna. Ni se končala dobro, toda iz nje sem gotovo izvlekel dovolj pozitivnih spoznanj in se kaj naučil. Začetek je bil sicer zelo obetaven. Vse je bilo tako, kot sem si želel, nato so se začele stvari spreminjati. Zgodile so se štiri zamenjave trenerja in še marsikaj, nazadnje je prišlo do tega, da smo tujci za klub postali predragi in so se nas hoteli rešiti. In dejansko smo odšli vsi iz takratne zasedbe," pravi Nino Kouter.
