"Zaljubil sem se v Ljubljano. Bil sem na stadionu in videl navijače. To je bilo posebno doživetje. Odločitev seveda ni bila lahka, saj sem podjetnik. Zelo intenzivno sem razmišljal. Končno odločitev sem sprejel v mestu, ko sem pil kavo. Ljudje so bili zelo prijazni. Tisto noč sem nato ob 2.30 sam sedel na mostu, poleg mene je bil zmaj. Nikogar drugega ni bilo, saj smo bili sredi pandemije. Začutil sem, da želi zmaj priti do mene. Zame velja filozofija, da se klub ne prodaja. Če bom zbolel, potem je treba seveda razmisliti. Želim zgraditi trdne temelje, a uspe mi lahko le, če sem dobrodošel. Če nisem dobrodošel, sem napačen predsednik. V Ljubljani sem tujec, ki se je zaljubil v mesto in klub. Videl sem tudi navijače drugih klubov, a mi imamo prav posebne. To je prav posebna moč kluba. Ni lahko priti v klub kot lastnik nepremičninske mreže podjetij. Vsekakor sem nogometni fanatik, a v mojem poklicu moraš čustva zadrževati, čeprav je to večkrat težko. Upam, da bomo kmalu imeli poln stadion. Šestnajst tisoč gledalcev in še verjetno štiristo ali petsto tisoč ljudi, ki navijajo za naš klub. Sem le eden izmed navijačev. Moj cilj je, da bo Olimpija na mestu, kamor spada. Smo številka ena in tudi ostali bomo na prvem mestu. Prišli bodo tudi porazi, ki naj bodo redki. Upam, da bodo očetje želeli vpisovati sinove v naš klub. To je moj cilj. Olimpija mora biti odskočna deska za Evropo. Igralcem, ki se bodo dokazali, bom odprl vrata v Evropo. To so moje sanje."
Vam je znano? Se spomnite teh besed, ob katerih se marsikomu naježi koža? Da, izrekel jih je Adam Delius v intervjuju na nacionalni televiziji, ko sta z Milanom Mandarićem dosegla dogovor o prevzemu Olimpije. Oglasil se je lanskega 14. oktobra, toda ob njegovem načinu vodenja je kmalu postalo bolj ali manj jasno, da se velikopotezni načrti najbrž ne bodo uresničili. S prihodom Roberta Prosinečkega je sicer pri privržencih zeleno-belih znova vzklilo novo upanje, da bi bila lahko prihodnost vendarle svetlejša, toda optimističen veter je hitro pojenjal in danes ni več niti kančka dvoma, da je Olimpija v razsulu! Zgodil se je razpad sistema, ki grozi s katastrofo velikih razsežnosti. Vse skupaj je privedlo do tega, da bi se moral zgoditi senzacionalen zasuk, da Veliki Žuti naposled ne bi zapustil Stožic! Skupaj z njim pa tudi Mladen Rudonja. In to v trenutkih, ko je začetek nove sezone pred vrati – Ljubljančane že čez natanko teden dni čaka prva tekma prvega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo ...
Da razmere v zmajevem gnezdu niti približno niso idealne, je bila resda javna skrivnost, vendar so le redki pomislili, da so – kot vse kaže – tudi kaotične. Težave so se očitno zgolj stopnjevale. To navsezadnje nazorno razkriva dogajanje v prestopnem roku. Olimpija še vedno ni sestavila igralskega mozaika, tako zelo želenih novih moči ni in ni, ampak trener in športni direktor sta pravzaprav nemočna. Ko najdeta igralca, ki bi ga rada videla v ekipi, ga ne moreta dobiti, ker vodstvo kluba nima dovolj finančnih sredstev. Ali pa noče nameniti zneska, potrebnega za kakovostno okrepitev. Neštete prošnje pri predsedniku Adamu Deliusu in direktorju Igorju Barišiću, naj za božjo voljo vendarle ukrepata, niso padle na plodna in Robert Prosinečki se je odločil, da ima tega dovolj. Da tako ne gre več naprej. Če do takšne stopnje pride nekdo, ki ga poznamo kot zelo potrpežljivega človeka, pripravljenega na kompromise, potem najbrž ni treba posebej poudarjati, da je stanje v Olimpiji kritično.
Počil mu je film. Po naših informacijah prvič že v soboto zvečer po prijateljski preizkušnji s Čukaričkim. Zagrozil je z odhodom, a ko so se strasti umirile, si je le premislil in bil pripravljen nadaljevati delo, toda izkazalo se je, da zgolj za krajši čas. Ker se vmes ni nič spremenilo, se je odločil za drastično potezo – odhod. Enako je storil športni direktor Mladen Rudonja, ki v takšnih razmerah prav tako ne more opravljati svojega poslanstva. Za zdaj vse skupaj resda še ni uradno, molk v zmajevem gnezdu naj bi veljal do sestanka Adama Deliusa z Robertom Prosinečkim in Mladenom Rudonjo. Dobili smo namig, da se bo zgodil sredi današnjega popoldneva, a viri blizu kluba zagotavljajo, da poti nazaj skoraj zanesljivo ni več. Srečanje naj bi bilo zgolj formalnost, da slovesa ne bi opravili kar na podlagi telefonskih klicev.
Strupene puščice proti direktorju
Strupene puščice so usmerjene zlasti v direktorja Igorja Barišića; bil naj bi največji krivec za nastale razmere. Sodelovanje z njim je baje nemogoče, poleg tega naj bi si prisvojil prevelika pooblastila. Ker da želi (arogantno) odločati o vsem. O poslovanju kluba in kadrovski politiki, našlo bi se še kaj. Nekatere nove igralce naj bi želel v Ljubljano privabiti celo brez vednosti športnega direktorja in trenerja, hkrati menda ni spoštoval številnih dogovorov, doseženih na ravni kluba, ki so se zdeli 'zabetonirani'. Oziroma jih je po lastni volji spreminjal ter nato o tem Mladena Rudonjo in Roberta Prosinečkega obveščal s skopimi sporočili iz bavarske prestolnice, kjer imata z Adamom Deliusom svoje stalno bivališče. Tudi njuna (skoraj nenehna) odsotnost je seveda precejšnji problem, toda na žalost Olimpije in vseh tistih, ki se jim po žilah pretaka zeleno-bela kri, v tem trenutku obstajajo še veliko večji.
Bi lahko odšel on?
Veliki Žuti in Turbo Rudi sta se torej odločila, da tako v prihodnje ne mislita več delati, čeprav spet drugi »prodajajo resnico«, da je imel Igor Barišić dovolj moledovanja ter nezadovoljstva nekdanjega hrvaškega in slovenskega reprezentanta, zaradi česar naj bi jima pokazal vrata. Toda pravzaprav je še najmanj pomembno, kdo se je oziroma kdo se bo komu zahvalil. Dejstvo je, da je počilo, da je močno počilo in da so razmere kritične.
Kakšna bo nadaljnja usoda Olimpije, ne vedo napovedati niti največji mojstri vedeževanja, ampak dejstvo je, da obeti niso dobri. A najprej bo seveda treba sprejeti kratkoročne ukrepe, sinoči nam je na uho prišla informacija, da morda ne bo odšel 'le' dvojec Prosinečki – Rudonja. Po teh navedbah naj bi imel tudi Adam Delius končno dovolj direktorjeve samovolje, zato se baje spogleduje tudi z mislijo, da bi se Igorju Barišiću odrekel … Bi to le utegnilo spremeniti stališče Roberta Prosinečkega in Mladena Rudonje? O tem lahko za zdaj le ugibamo, že danes popoldne bi moralo biti neznank veliko manj.
