Prekmurje še vedno slavi, kristalno jasno pa je, da so pomemben del črno-bele zgodbe navijači. "Absolutno, o tem ni niti kančka dvoma. Oni so naša moč. Muro so podpirali tudi v nižjih ligah in hodili na gostovanja, brez njih se klub ne bi obdržal. Podpora Black Gringosov je izjemnega pomena, prav tako kot vseh ostalih naših privržencev. Med ekipo in 12. igralcem se je ustvarila neverjetna kemija, ki nas je gnala naprej, v takšnem ozračju je vse lažje. Zaradi epidemije na stadionu kar nekaj časa nismo bili skupaj, a verjamem, da se bodo nekdanji časi kmalu spet vrnili, toda spodbudo in njihovo energijo smo čutili tudi takrat, ko navijači niso mogli biti na tribunah. To veliko pomeni, hkrati je potrdilo dobrega dela. Za vsakega igralca je pomembno, ko ve, da so ljudje, ki mu stojijo ob strani. Člani strokovnega vodstva, vsi ostali v klubu, navijači ... Na tak način je lažje premagati tudi težja obdobja in se vnovič dvigniti," je poudaril kapetan Mure Alen Kozar, ki je spopad v Ljudskem vrtu zaradi poškodbe spremljal s tribune, nakar je skupaj z Žigo Kousom dvignil pokal za naslov prvaka, ki je nedvomno osmoljenec tekem za obe lovoriki. Tako kot v Mariboru, zaradi poškodbe namreč ni igral niti v lanskem finalu pokalnega tekmovanja proti Nafti. Če se malce pošalimo, je torej zadolžen le za dvigovanje pokala ... "Jaz igram samo Evropo," se je nasmejal Alen Kozar, vendar v isti sapi dodal, da mu zaradi tega ni lahko. Ne more mu biti. "Poškodba nikoli ni prijetna, še hujše pa je, ko zaradi tega ne moreš igrati odločilnih tekem. Težko je, ko veš, da bi lahko nekaj dal ekipi, da bi lahko prispeval k želenemu dosežku, pa ne moreš. Priznam, to boli, vendar je po drugi strani prav tako res, da je v zvezi s tem nemogoče karkoli spremeniti. V tem trenutku je zame pomembno, da okrevanje poteka v skladu z napovedmi. Stopnjujem ritem individualne vadbe in verjamem, da bom pripravljen na začetek novih priprav."
