Pred dnevi je po več kot desetletju spet na začetku. Joc Pečečnik namreč in njegov projekt Bežigrajski športni park, v katerega naj bi vložil že več kot deset milijonov evrov.
Pred dnevi je ostal brez gradbenega dovoljenja za obnovo Bežigrajskega stadiona (na katerem je izjemne uspehe dosegla slovenska nogometna reprezentanca in na katerem so gostovali izjemni evropski klubi, tekmeci Olimpije), ki ga je že imel. Kako to? Pečečnikov projekt obnove Plečnikove mojstrovine je dobil sekiro v hrbet že marca lani, ko je ministrstvo za kulturo umaknilo soglasje za izvedbo projekta. Pečečniku ni pomagalo niti to, da je sodeloval z Janševo vlado pri dobavi zaščitnih mask, minister Simoniti je bil neizprosen.
Pred dvema tednoma pa je, po pisanju Siola, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izdal novo mnenje, tokrat negativno, za izvedbo projekta. Pa čeprav je ZVKDS pred tem izdal pozitivno mnenje. Toda kot kaže, je prišel ukaz, da tako pač ne gre. In zakaj je moral Pečečnik še enkrat zaprositi za soglasje? Podjetje BŠP je moralo, ko je imelo vsa potrebna dovoljenja - okoljevarstvena, kultura in pozitivno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine - na ministrstvu za okolje in prostor prositi za integralno gradbeno dovoljenje, ki pa je zahtevalo ponovno soglasje ZVKDS. In ga seveda ni dobilo. Zdaj se veselijo prebivalci Fondovih blokov, ki bodo lahko imeli svoje vrtičke (na mestni zemlji?), Plečnikova dediščina pa bo seveda povsem propadla in potem bo kriv... Kdo? Če je prebivalcem Fondovih blokov res toliko za pravo Plečnikovo dediščino in njeno pravilno umestitev v okolje, potem naj jo ali odkupijo in obnovijo sami ali pa naj jo odkupi država in obnovi ona. Samo te dve možnosti sta. Sicer pa, objekt je bil zgrajen po namembnosti za šport (sokolska srečanja), res pa je, da je bil prvi večji dogodek na njem evharistični kongres. In ...?
