"Počutje je v redu, to je bistvenega pomena. Nenavaden je občutek, ker sem ostal kot edini izmed igralcev, a zame velja enako kot za trenerja in preostale člane odprave, ki smo morali ostati tukaj. Pač višja sila, gre za zadeve, na katere ne moreš vplivati. Takšni časi so, na žalost se je nam zgodilo ravno v tem delu priprav. Ko bo potrjen točen termin poleta domov, pa bo lažje tudi v psihološkem smislu," je v pogovoru za klubsko spletno stran mariborski napadalec strnil svoje misli ob dejstvu, da se ni mogel s soigralci vrniti v domovino, temveč je moral prisilno podaljšati svoje bivanje v Beleku.
"Ko se zgodi nekaj takšnega, je jasno le eno: spremeniti ne moreš ničesar. Treba se je sprijazniti in iz situacije, v kateri smo se znašli, izvleči pozitivne zadeve. Za obroke je poskrbljeno, oskrba hotelskega osebja je brezhibna. Kolikor je mogoče, treniram v sobi, da vzdržujem fizično pripravljenost in da bi potem porabil čim manj časa, ko se bom spet lahko pridružil moštvu. Dobim sprotni individualni program, delam na moči in preventivi, z vajami z lastno težo. Cilj je, da v dobrem stanju nadaljujem z delom v Mariboru. Drugače pa si čas krajšam s telefonom, ob stiku z družino, mojimi najbližjimi. Na prenosnem računalniku si pogledam kakšen film, izkazalo pa se je kot zelo koristno, da sem vzel s seboj PlayStation," je razkril, kako si krajša prosti čas, in zaključil v optimističnem tonu: "Začelo se je super, bili smo polni energije. Po uvodnih treningih sem med prvo tekmo proti moštvu Čukaričkega užival na igrišču, potem pa je tisto testiranje pred tekmo s Šahtarjem ustavilo mene in še nekatere posameznike. Vsi skupaj pa smo se dobro odzvali. Ob tolikšnih težavah je bilo opazno, da je značaj ekipe pozitiven. Moštvo je zelo dobro opravilo obe preizkušnji v Turčiji in ne dvomim, da nas je ter nas bo ta izkušnja le še bolj utrdila. Komaj čakam, da bom znova v družbi soigralcev in da gremo skupaj v spomladanski del prvenstva."
