Prizorov, ko ob prostem strelu za živim zidom leži še en igralec ekipe, ki brani svoja vrata, smo se že dodobra navadili. Na vseh ravneh tekmovanj. Vsaj na začetku se je to marsikomu zdelo dokaj čudno, a namen je zelo jasen – povečanje površine 'ovire' pred vratarjem. Vsi igralci, ki stojijo, lahko tako ob strelu brez zadržkov skočijo, saj je ležeči soigralec varovalka za morebiten poskus po tleh oziroma bi v tem primeru žogi preprečil nadaljnjo pot proti mreži.
Manjkalo ni niti komičnih situacij, za največ smeha pa je pred kratkim prav gotovo poskrbel Douglas Costa. Zvezdnik Bayerna je v Bielefeldu zmeden potreboval kar nekaj časa, da je našel pravi položaj, s katerim bi si zaščitil obraz in se obenem izognil možnosti, da bi ga žoga zadela v roko, kar bi v kazenskem prostoru kakopak lahko privedlo do najstrožje kazni.
Nadvse zanimiv pa je bil pretekli konec tedna dogodek na obračunu med Muro in Olimpijo v Fazaneriji, ki so ga z 1:0 dobili Ljubljančani. Črno-beli so imeli v končnici prosti strel s 23 metrov. To je bila lepa priložnost za Luko Bobičanca, ki je, ko je bil v formi, iz takšnega položaja pogosto zadeval. Tega so se zavedali tudi zmaji, ki niso hoteli ničesar prepustiti naključju, zato so se odločili za »ležečega policaja«, sledilo pa je veliko presenečenje. Glavni sodnik Matej Jug namreč Radivoju Bosiću ni dovolil ležati na travi; od njega je zahteval, da vstane, in s tem izzval nemalo začudenih pogledov tako na igrišču kot ob njem.
Zakaj? Čemu? Smo prezrli kakšno novo pravilo? Seveda smo se podali v lov za odgovorom in ga tudi dobili. "S pravili nogometne igre je predpisano, da se igralci ne smejo vesti nešportno. Vemo, kdaj in v kakšnih primerih se lahko igralci znajdejo na tleh. V konkretnem primeru, če se igralec uleže za živi zid, sodnik lahko oceni, da gre za nešportno vedenje, in mu tega ne dovoli," so nam pojasnili v slovenskih sodniških krogih. "To velja povsod, ne samo pri nas," je sledil pomemben dodatek.
Mar to pomeni, da je živi zid z varovalko preteklost, da mu je odklenkalo? Zdi se, da je res tako, a morda vendarle ni nujno, kar bi lahko sklepali po določilu, da »sodnik lahko oceni, da gre za nešportno vedenje«. Bo torej o tem vsakič presojal posamezni delivec pravice? Čakamo na dokončni odgovor ...