Nino Kouter se je na zadnjih dveh preizkušnjah lige narodov prvič predstavil v dresu s slovenskim grbom. V dvoboju z Grčijo mu je selektor Matjaž Kek namenil debi in ga nato proti Moldaviji že uvrstil v začetno enajsterico. Zvezdnik Mure je upravičenje vsekakor upravičil in z igro ter zlasti pristopom požel obilo simpatij ljubiteljev nogometa na sončni strani Alp.
Sicer pa je dejstvo, da je njegova nogometna zgodba vse prej kot vsakdanja. Morda mnogi ne vedo, da je še v sezoni 2016/17 igral v peti (!!!) avstrijski ligi, kjer je branil barve Bad Radkersburga in se tako rekoč odpovedal profesionalnemu nogometu. Pri zgolj 23 letih. "Nisem se mu odpovedal zavestno, toda v tistem trenutku nisem našel druge rešitve. Oziroma boljše," je že večkrat poudaril.
Junija 2017 se je otrok Mure vrnil v Fazanerijo, ko so se črno-beli začeli lotevati drugoligaškega izziva, in takrat ga zanesljivo ni bilo junaka, ki bi si drznil napovedati, da bo danes med najboljšimi vezisti na slovenskem prvoligaškem prizorišču, da ga bo nogometni svet spoznal zaradi znamenite rabone, da bo pokalni zmagovalec, da bo z Muro igral v evropskih pokalih in da bo naposled postal še – reprezentant. Filmska zgodba, ki je lahko navdih za marsikoga.
"Drži, da je bila moja pot polna nihanj, a je prav tako res, da sem človek, ki nikoli ne obupa. Nikoli se nočem predati in vdati v usodo. Ni bilo vedno lahko, toda vseskozi sem ohranjal pozitivno miselnost, hkrati pa sem se vztrajno preživljal z igranjem nogometa. Nisem hotel razmišljati drugače. Delal sem, se trudil po najboljših močeh in verjel, da se mi bo to prej ali slej obrestovalo. Da se mi preprosto mora; in pred nekaj več kot tremi leti sem dobil priložnost za vrnitev v Fazanerijo. Od takrat nič več ni bilo, kot je bilo pred tem, a moje edino vodilo ostaja delo, delo in delo," je poudaril novopečeni slovenski reprezentant in o svoji nadaljnji karieri dodal: "Verjamem, da je nastop za izbrano vrsto pravšnja odskočna deska za naprej, ampak s tem se niti po naključju ne smemo zadovoljiti. Kot sem že omenil, si vedno želim še več. Zelo dobro se zavedam, da moram še naprej trdo trenirati, saj je to edina pot, obenem pa bom potrpežljivo čakal na morebitno priložnost, da bi se lahko preizkusil v še kakšni močnejši ligi od slovenske. Rad bi naredil korak naprej. Ne za vsako ceno in ne na silo, toda upam, da bo prišel tudi trenutek, ko bo to uresničljivo. V Muri se počutim odlično, vse je tako, kot mora biti, a nekoč bi rad zaigral na še višji ravni nekje v tujini; ambicij mi ne manjka. Zdaj pa so seveda misli zgolj in samo pri obračunu z Nomme Kaljujem, naš namen je kristalno jasen - zanima nas zgolj napredovanje v naslednji krog."
