"Uf, vsega sem se že naveličal," se je odzval Nino Kouter, ko smo ga zmotili, da bi izvedeli, kako preživlja dneve v izolaciji. "Pogrešam nogomet, pogrešam tekme, pogrešam žogo. Res je, da nismo v popolnem mirovanju, saj uresničujemo individualni program vadbe, ki ga dobivamo od strokovnega vodstva, ampak to ni to. Vse skupaj je preveč monotono. Želja po skupnih treningih in druženju z igralci se zgolj stopnjuje. Ni prijetno, nikakor ne, vendar se hkrati zelo dobro zavedam, da v teh razmerah drugače ne gre. To moramo preživeti in ne dvomim, da nam bo uspelo. Močno upam, da čim prej. Da se bo življenje spet vrnilo v normalne okoliščine in bo na vse to, kar doživljamo zdaj, ostal le še grd spomin. Res verjamem, da zdajšnje stanje ne bo več trajalo dolgo in da se bomo vsi skupaj vrnili vsak k svojim obveznostim. Zelo si želim vnovičnega odhoda na stadion, na trening," je nadaljeval eden od najpomembnejših členov črno-bele zasedbe, ki zagotavlja, da je v karanteni nadvse discipliniran.
Majhen kraj je olajševalna okoliščina
"Prizadevam si dosledno upoštevati vsa navodila, vse ukrepe. V največji meri sem doma, izogibam se nepotrebnim stikom. Od doma odidem le zaradi nujnih zadev. Zaradi treninga, ki ga vsakodnevno opravim v bližnji okolici v naravi, kdaj pa kdaj je treba tudi do trgovine. In to je vse. Kjer se ne smem, se ne zadržujem in pozivam vse, da ravnajo enako. Vidim, da nekateri karantene še vedno ne upoštevajo v zadostni meri. Posnetki iz Italije in Španije so srhljivi in pravšnje opozorilo, da moramo biti odgovorni. Vsi po vrsti. Ne smemo dovoliti, da bi se kaj takega pripetilo pri nas. Ostanimo doma, da bi lahko čim prej spet odšli od doma. Da bi zaživeli življenje, ki smo ga navajeni."
Dnevi so si skoraj na las podobni. "To drži, a to velja za vse. S tem se je preprosto treba soočiti, nejevolja ne bo pomagala. Čas si krajšam kot večina ostalih. Ogledal sem si veliko filmov in serij, na dnevnem redu so obvezno družabne igre z zaročenko, računalniške igrice so prav tako stalnica. Olajševalna okoliščina je gotovo tudi ta, da živim v majhnem kraju, kjer je vse skupaj gotovo lažje prenašati kot v mestu. Nisi omejen na zaprt prostor. Na dvorišču je vedno mogoče kaj početi, sprehodi v naravi so nadvse dobrodošli, pogosto se odpravim do Mure, ki teče blizu. Dnevi tako vendarle minevajo hitreje," je dejal Nino Kouter, ki je že tri leta prebivalec Krapja v občini Ljutomer, kjer si je z ljubeznijo svojega življenja ustvaril dom.
Ni lepšega kot dvigniti pokal pred svojimi navijači
Je v Prlekiji že dovolj dolgo, da se je navzel tamkajšnjega narečja? "Ne, ne še. Prleško še ne 'potegnem'," se je nasmejala Murina desetica, ki nadaljevanje sezone nestrpno pričakuje tudi zato, ker so muraši v pokalnem tekmovanju še vedno v boju za lovoriko, žreb v polfinalu jim je namenil Aluminij. "V prvi vrsti si nadaljevanja sezone seveda želim zato, ker bi to pomenilo, da je koronavirus naposled za nami in bi se življenje normaliziralo, pa tudi zaradi priložnosti, ki se nam ponuja v pokalu. Vem, zelo dobro vem, da smo še vedno le v polfinalu in da nas čaka še ogromno zahtevnega dela, ampak verjamem, da bi nam lahko uspelo. Premoremo dovolj kakovosti za takšen dosežek. Če razmere ne bi dovoljevale nadaljevanja tekmovanja, bi bil to nedvomno hud udarec, toda ohranimo pozitivno miselnost. Dejstvo je, da imamo možnost za napredovanje v finale, ki bo povrhu v Fazaneriji. Ni lepšega, kot če bi pokal dvignili na svojem stadionu pred svojimi navijači. To bi bilo zares čudovito in sam sebe prepričujem, da je takšen scenarij še vedno uresničljiv, vendar hkrati vem, da ne moremo izključiti niti tega, da to zaradi znanih razlogov ne bo mogoče. Karkoli je nehvaležno napovedovati. Nemogoče."
Še pred kratkim pa je bilo nemogoče napovedati takšno nogometno pot Nina Koutra. Pred dobrimi tremi leti je v Avstriji v dresu Bad Radkersburga igral v petem kakovostnem razredu tekmovanja. Takrat ga skoraj zanesljivo ni bilo junaka, ki bi si drznil napovedati, da bo danes med najboljšimi vezisti na slovenskem prvoligaškem prizorišču, da ga bo nogometni svet spoznal zaradi znamenite rabone … Še več, skoraj nemogoče se je izogniti razmišljanju, da se je s selitvijo k severnim sosedom na neki način odrekel resnemu, profesionalnemu nogometu. "Hja, kaj naj rečem ... Nisem se mu zavestno odpovedal, toda v tistem trenutku nisem našel kakšne druge rešitve oziroma boljše. Pred tem sem bil v Veržeju, kamor sem prišel iz Zavrča, kjer nisem dobival priložnosti za igro. Pod vodstvom Zlatka Gaborja smo igrali v drugi ligi, imeli smo dobro ekipo, tudi rezultati niso bili slabi, zato pa je bilo takšno finančno stanje. Vse skupaj je postajalo zgolj težje, denarja je bilo vse manj, in ker ponudbe kakšnega slovenskega kluba ni bilo, sem se se odločil za Avstrijo. Bad Radkersburg je imel ambicije za napredovanje v višjo ligo, kar nam je tudi uspelo, moja soigralca sta bila denimo tudi Mitja Mörec in Denis Žilavec. Igralska zasedba je bila spodobna, tudi zaslužek je bil neprimerno boljši kot v naši drugi ligi. In kot marsikje v prvi. Da, žal je bila takšna realnost, denarja pri sosedih je bilo precej, po enem letu v Avstriji pa sem dobil vabilo za vrnitev v Muro. In priznam, da se nisem odločil v trenutku, nisem takoj sprejel ponudbe. V Muri sem bil tudi leta 2012, ko v celotnem letu nismo dobili niti ene plače. Ubadal sem se s to mislijo, preganjala me je, zaradi tega sem bil v dvomih. Vedno znova so se mi v spomin vračali tisti težki časi, toda prav tako je Mura moj klub, v katerem sem odraščal, in ko sem spoznal, da so se novega projekta v Fazaneriji lotili resni, ambiciozni in sposobni ljudje, ko sem slišal veliko dobrih stvari, sem se odločil znova zaigrati v črno-belem. In danes mi seveda ni žal, to je bila prava poteza. Ne pomnim, da bi bil organizacijski ustroj kdaj na takšni ravni, klub je zares odlično organiziran," je povedal 26-letni vezist.
Verjamem v kompromis
Eden od ljubljencev navijačev se zaveda, da tudi v prekmurskem nogometnem hramu brez posledic koronavirusa ne bo šlo. Bržčas se ne bo mogoče izogniti znižanje plač. Po tem ukrepu so posegli že številni klubi, mnogi so ga napovedali. "Zelo dobro se zavedam resnosti razmer, s predsednikom in športnim direktorjem smo se o tem že pogovarjali. Vsekakor je obetavno, da je vlada šla naproti samozaposlenim, da bo pomagala, kar zadeva klub, pa si bomo gotovo prizadevali poiskati kompromisno rešitev, če bo treba. Glede tega nismo odklonilni, ne moremo spregledati posledic, ki jih je in bo Mura imela zaradi nastalih razmer ter prekinitve tekmovanj. Vemo, da so pred nami zahtevni časi, a še enkrat poudarjam, da verjamem, da ne bodo trajali več dolgo in da se bomo vendarle hitro vrnili v ustaljene tirnice. S skupnimi močmi moramo prebroditi krizo."
