Tekma med Muro in Rudarjem je postregla s srhljivko, ki je razpletla brez zmagovalca, po remiju pa je beseda stekla tudi o kulisi na soboškem stadionu. "Škoda, da ni bilo več gledalcev!" Da, kaj takega je mogoče slišati tudi v Fazaneriji, ki je skoraj kot po pravilu odlično zasedena, v nedeljo je bilo drugače. Da ne bo pomote, ni jih bilo tako zelo malo, tribune niso samevale, 1500 je za slovenske razmere še vedno dokaj spodobna številka, prekmurski standardi so nekoliko drugačni. A res zoprno vreme je očitno prišlo do živega tudi nogometnim fanatikom na ravnici, kar je sicer marsikoga presenetilo, vendar očitno tudi dežela ob Muri še ni na ravni številnih evropskih držav, v katerih za odhod na tekmo priljubljenega kluba tako rekoč ni izgovorov. Ali pa jih je zelo, zelo malo.
Tisti, ki so prišli, ob videnem na igralni površini niso mogli ostati ravnodušni. Najprej so se jezili ob podobi varovancev Anteja Šimundže, ki je bila v prvi tretjini spopada vse prej kot obetavna, nato so po zaostanku poskušali pomagati svojim ljubljencem, da bi se vrnili med žive, na koncu so bili ob izenačenju v sodniškem dodatku celo evforični. Bilo je veliko stresa, ogromno čustev …
"S stališča gledalcev je bila tekma spektakularna. Žal jih ni bilo več, ampak glede na mraz in razmišljanje, ki v zvezi s tem prevladuje v Sloveniji, je to kar razumljivo. In verjamem, da se bo to v prihodnje spremenilo, da bo kmalu drugače," je povedal Ante Šimundža, Almir Sulejmanović se je v Murski Soboti prvič predstavil v trenerski vlogi: "Občutki so dobri. Tukaj sem igral, poznam ozračje. Res škoda, da je bilo tokrat tako hladno in da se ni zbralo toliko gledalcev kot po navadi, toda v Fazanerijo se je vedno lepo vrniti."