Več kot trije meseci so že minili, odkar ste zapustili Olimpijo, o razlogih za slovo pa do zdaj še niste javno spregovorili. Lahko razkrijete, zakaj ste se julija razšli z dolgoletnim nogometnim sodelavcem Milanom Mandarićem?
Veste, zame v nogometu obstajajo določena pravila. Najpomembnejše pravilo je povezano z zastavljenimi cilji. Najprej si jih postaviš, potem pa jih poskusiš uresničiti. Mi smo rekli, da želimo biti prvaki, in to tudi dosegli, potem pa smo slavili še v pokalu. Smo torej uresničili zastavljeni cilj? Zagotovo. Ampak v nogometu je pač tako, da je vsak odgovoren za nekaj, ve pa se, kdo odloča o vsem. In Milan Mandarić se je pač odločil, kot se je.
Je res, da ste odšli tudi zato, ker ste močno nasprotovali zamenjavi Igorja Bišćana?
Drži. Res sem nasprotoval njegovi zamenjavi.
Zakaj?
Preprosto. Ker je uresničil zastavljene cilje. In kot človek, ki je bil odgovoren za športni del kluba, preprosto nisem mogel sprejeti zamenjave takšnega trenerja.
Mandarić je ob Bišćanovem slovesu navedel kar nekaj razlogov, ki pa jim ni verjel praktično nihče.
Vedeti morate naslednje: ko smo se lotili projekta, smo imeli v mislih triletni načrt dela. V prvem letu je bil cilj zgolj en: postati prvak. Ne nazadnje je bilo to nekaj, kar je Mandarić od nas tudi zahteval. To je bil glavni cilj, kasneje pa bi začeli bolj delati tudi z mladimi. Ampak to je proces, ki ga je treba izvajati postopoma. Ne moreš čez noč v ogenj vreči nekaj mladih in biti hkrati prvak. To ne gre. Če hočeš uresničiti zastavljeni cilj, moraš najprej spoznati materijo, sestavine, ki jih imaš na voljo. Če bi že v prvem letu v ekipo vključevali mlade, bi naredili več škode kot koristi, saj je bil pritisk tolikšen, da bi večino uničili, in ne dokončno razvili. Vse, kar smo potrebovali, je bil čas. Tega pa v nogometu očitno ni. Enako velja za Mandarićev očitek o tem, da smo igrali premalo atraktivno, in s tem bi se lahko celo strinjal. Ampak vseeno je bil glavni poudarek na rezultatih in ti so bili dobri, kajne? Če ne bi bili, ne bi ostali celo leto. Kaj takšnega se pri Mandariću še nikoli ni zgodilo. Uspeh v prvem letu nam je ponujal idealno izhodišče, in če bi nadaljevali po isti poti, bi se lotili naslednjih korakov, potem pa bi prišlo tudi vse drugo. Prepričan sem, da bi bili v tem primeru uspešni tudi v Evropi.
Vaši argumenti se zdijo prepričljivi. Ste Mandarića vendarle poskušali prepričati, naj vam zaupa in vztraja tako z Bišćanom kot z vami?
Poglejte … Dan po zmagi nad Aluminijem v finalu pokala smo se sestali v predsednikovi pisarni. Mandarić nama je z Bišćanom rekel, da ni zadovoljen, v prvi vrsti s smerjo, v katero pluje klub. In da želi on stvarem streči drugače. Z Igorjem sva takoj razumela, kam pes taco moli, zato kakršnokoli prepričevanje sploh ne bilo smiselno. Predsednik odloča, zato se lahko odloči, kot se želi. Njegovo odločitev sem spoštoval in to je to.
Pa ste mu zamerili? Ne nazadnje se z njim poznate že več kot 20 let. Pričakovati bi bilo, da boste že zaradi tega pri njem uživali več zaupanja.
...
CELOTEN VELIKI INTERVJU, V KATEREM RUDONJA GOVORI O POVEZAVI MILANA MANDARIĆA Z VRNITVIJO ZLATKA ZAHOVIĆA V MARIBOR, O MANDARIĆEVIH KARAKTERNIH SKRIVNOSTIH, O VOMBERGARJU IN CIMEROTIĆU, PA TUDI O SLOVENSKI REPREZENTANCI, SI LAHKO PREBERETE SAMO V SOBOTNI TISKANI IZDAJI EKIPE SN. NAJDETE JO TUDI NA TEJ POVEZAVI.
