Komu namenjate prednost na današnjem večnem derbiju med Mariborom in Olimpijo?
Potem ko je Olimpija v mesecu dni zapravila res veliko prednost, je zdaj pač tako, da je Maribor vsekakor v boljšem položaju. Tudi zato, ker bo igral pred svojimi navijači, saj Ljudski vrt domačim nogometašem vedno daje posebno energijo. Maribor je favorit, a mu to ne zagotavlja ničesar. Vendarle je Olimpija v tej sezoni zelo čvrsta; ima najboljšo obrambo, je spretna in nevarna v protinapadih. Skratka, pričakujem dobro tekmo, predvsem pa menim, da na tem derbiju nihče ne bo taktiziral. Obe ekipi zanima zmaga.
Ste eden redkih slovenskih strokovnjakov, ki ste sedeli na obeh klopeh. Vas lahko vprašam, kateri od obeh klubov vam je bližje?
S ponosom sem treniral tako Maribor kot Olimpijo. Slednjo predvsem prvič ...
Drugič pač ne?
Ah, drugič so se dogajale predvsem zakulisne igrice. Od prvega dne so bili navijači proti meni, kar je bil velikanski absurd. Povsem neupravičeno sem bil sprejet na nož.
Zamerili so vam, ker ste na debiju po vrnitvi v igro poslali Roka Kronavetra.
Prav ta Rok Kronaveter je Olimpiji prinesel naslov državne prvakinje! V Olimpijo pa sem ga pripeljal jaz. In potem so mi očitali, zakaj ga dajem v igro. Ti kvazinavijači naj vse skupaj kar sebi pripišejo in naj vprašajo svojo vest, ali so imeli prav. Pa nikomur ničesar ne zamerim, ampak vse skupaj je bil preprosto prevelik absurd. Ko sem Kronavetra na svojo izrecno željo pripeljal v klub, so mi rekli, da sem Viola. Potem so ga slavili kot glavnega žabarja, na koncu pa so mi očitali, da ga ne bi smel dati v igro. Zdaj pa spet igra. Ampak to je pač nogomet, tudi zato je tako zanimiv ...
Če se torej vrnemo malce nazaj, vam je kateri od obeh klubov bližje?
Že leta 1967 sem bil prvič na tekmi Maribora in tega ne skrivam. Strici, ki so me vpeljali tudi v nogomet, so me odpeljali na stadion. Če je Olimpija igrala v prvi jugoslovanski ligi, pa smo šli tudi v Ljubljano. Vedno sem bil navijač, vsi pa dobro veste, da Koroška bolj gravitira proti Mariboru – tako kot Gorenjska bolj proti Ljubljani. Na Koroškem je pač več navijačev Maribora. Meni je predvsem v čast, da sem treniral oba kluba. Pošteno! Vse do zadnjega atoma moči, do zadnje kaplje profesionalnosti. Ampak prav zato, ker sem profesionalec, se ne bi postavljal ne na eno ne na drugo stran. Obema kluboma želim vse dobro, moja glava pa že ve, kje je srce. Ampak ponavljam, obema kluboma želim dobro.
Prej ste že govorili o svoji vrnitvi v Ljubljano. Čutiti je, da vam je žal, ker ste se po slovesu od Hajduka spet odločili za Olimpijo.
Ne, ni mi žal, ker je bila to še ena življenjska izkušnja več. V življenju so vedno vzponi in padci. Vrnil sem se, ker sta mi Milan Mandarić in Ranko Stojić zagotovila, da se nihče ne bo vmešaval v moje delo. Prišel sem z enako energijo kot prvič, in ko sem prvič delal v klubu, smo bili v res dobri kondiciji. In prvi na lestvici. Pravi navijači, ne tisti z ozkimi interesi, bodo priznali, da smo tedaj igrali res lep, učinkovit nogomet. Drugič pa ... Nogomet me ne more več presenetiti, preveč sem že doživel. Če bi mi recimo po prvem slovesu od Olimpije nekdo dejal, da bom prevzel vodenje Hajduka, bi mu rekel, da je zmešan. In verjeli ali ne, brat mi je razkril, da je sanjal, da bom treniral Hajduk. Odvrnil sem mu, da je pač sanjal narobe. Sicer ni odprl vedeževalske firme, se je pa tri mesece zatem veselo smejal. To je nogomet. Skratka, ni mi žal za tisti mesec dni. Vrnil sem se, ker sem verjel, da lahko nekaj naredim. Želel sem dvigniti Olimpijo, a očitno to ni bilo mogoče.
Bili ste v obeh klubih, bili ste marsikaj. Sta Maribor in Olimpija v tem trenutku primerljiva kluba? V mislih nimam (le) lestvice ...
Najprej bom rekel takole: kapo dol ...
CELOTEN POGOVOR Z MARIJANOM PUŠNIKOM SI PREBERITE V TISKANI IZDAJI ČASOPISA EKIPA SN ALI NA TEJ POVEZAVI.
