Od druge tekme Maribora s Sevillo je minilo že kar nekaj časa. Za vijoličaste se gostovanje v Andaluziji ni razpletlo po želenem scenariju, gostitelji so prepričljivo slavili in upravičili vlogo favorita, svoje so k uspehu pristavili tudi navijači. Bili so veter v jadra svojim ljubljencem, kakšen pekel čaka varovance Darka Milaniča, pa je bilo jasno že v pričakovanju dvoboja na stadionu Ramon Sanchez Pizjuan. Uvod je bil res spektakularen, svetlobni efekti so pričarali čarobno ozračje, domači privrženci so hkrati pokazali izjemno pripadnost do kluba in neizmerno strast ob petju himne Sevilla do smrti.
Iz tega spektakla, ki ga v neposrednem televizijskem prenosu ni bilo mogoče videti, bi prav gotovo lahko kakšno koristno spoznanje izvlekli številni slovenski navijači. Tako se spodbuja klub, ki ga imaš rad, na tak način mu nameniš energijo pred pomembno preizkušnjo, na sončni strani Alp pa je zakoreninjena grda navada, da navijači na tribune pridejo v zadnjem hipu. Ali pa še pozneje ...
