Čeprav je nedolgo tega Olimpija s prodajo Ezekiela Hentyja postavila absolutni rekord slovenskega klubskega nogometa, saj še nihče nikoli ni nikogar prodal za vsaj približno tako visok znesek (pet milijonov evrov), pa to ne pomeni, da so imeli v Ljubljani vedno tako srečno roko pri izbiri tujih nogometašev.
Pod prihod Hentyja v Stožice se je pred letom dni podpisal Milenko Aćimović, toda prav nekdanji športni direktor zeleno-belih je tudi tisti, ki je imel glavno besedo pri kar lepem številu strelov v prazno. No, bili bi krivični, če bi s prstom kazali le nanj in na njegove tuje okrepitve, ki to sploh niso bile. Dejansko bi težko trdili, da je bil pred prevzemom Milana Mandarića v Olimpiji, vsaj tej novi, zaposlen človek, ki ni kupoval mačkov (zgolj) v žaklju. Le spomnite se denimo Simona Sešlarja, ki je v nekaj mesecih pripeljal kopico sumljivih Brazilcev in imel prste vmes tudi pri zloglasnem prestopu Milana Purovića. Slednji je v Slovenijo prišel kot veliki "frajer", ne nazadnje ga je Olimpiji posodil sam lizbonski Sporting. A kar je sledilo, je bila prava kalvarija tako zanj kot za ljubljanski klub.
Purović je danes zagotovo vzorčni primer tega, kako so nekoč Ljubljančani brcali mimo s kupovanjem tujih nogometašev, ali bo z Mandarićem na čelu kluba kaj drugače, pa je – roko na srce – v tem trenutku še prezgodaj napovedovati. Medtem ko sta Martin Mimoun in Ricardo Alves jeseni pustila sladko-grenek vtis, Brazilca Danila Mariotta skorajda nismo videli v akciji in je odšel, preden bi sploh lahko ovrgel mnenje nekaterih, da niti teči ne zna dobro.
V zimskem prestopnem roku se je zasedba tujih nogometašev v Ljubljani še okrepila, njihovo število so povečali Blessing Eleke, Julius Wobay in Miroslav Radović. Prvi je doslej blestel v Gorici, druga dva sta bila zadnje mesece brez kluba, a vseeno premoreta življenjepisa, ki obetata veliko. Mirne vesti lahko zapišemo, da nekoč tako ugledni tujci v Slovenijo niso prihajali. Kaj da niso prihajali, še pomislili niso na to, da bi. V zadnjem času so se stvari kakopak začele spreminjati, ne nazadnje je tako Albert Riera prišel v Zavrč. Zato prihoda Wobaya in Radovića niti nista odmevala tako zelo, kot bi še nedolgo tega, a to ne pomeni, da Olimpija vsaj na prvi pogled ni dobila nogometašev, ki bi lahko odigrala ključno vlogo v bitki za naslov prvaka.
Medtem ko bo Radović zaradi poznega prihoda v Ljubljano še potreboval nekaj časa, da bodo njegove mišice zdržale največje napore, je Wobayeva zgodba nekoliko drugačna. Izkušeni krilni napadalec iz Sierre Leone ima za sabo kar nekaj treningov, z zmaji je bil tudi na pripravah v Istri. Na sobotni generalki s Terekom je odigral vseh 90 minut in dokazal, da lahko zdrži napore, ki jih prinaša natrpan urnik državnega prvenstva. Navijači sicer po stari navadi še naprej dvomijo, toda Wobay jim je v svojem prvem intervjuju na slovenskih tleh poslal jasno in glasno sporočilo: "Brez skrbi, dovolj dobro sem pripravljen!"
POČIVAL ZARADI OSEBNIH RAZLOGOV
A ne samo, da je dobro pripravljen fizično; pravi, da tudi s psihično čvrstostjo nima nikakršnih težav. Ko se nekdo preseli v povsem novo državo, je kakopak težko vedeti, kako bo potekalo njegovo prilagajanje. Toda Julius Wobay po prestopu v Olimpijo ne čuti ne takšnih ne drugačnih težav.
"Moram priznati, da sem kar malce presenečen, kako hitro sem se navadil na novo okolje. Soigralci so me odlično sprejeli, počutim se, kot da sem že dlje časa član te garderobe. Tudi ko hodim po mestu, se med tukajšnjimi ljudmi počutim zelo dobro. Veliko hodim naokrog, svojega časa nočem preživljati samo v stanovanju, in res mi je v užitek, ker lahko živim v tako odprtem in prisrčnem mestu. Ne, res mi ni hudega, toliko bolj, ker so tudi v klubu zadovoljni z mano. To, da imam podporo svojih nadrejenih, mi je vedno pomenilo ogromno," nam je uvodoma zaupal 32-letni krilni napadalec, ki se je v nasprotju z Blessingom Elekejem hitro poslovil od življenja v hotelu: "Ravno pretekli teden sem si našel stanovanje. Raje sem svoboden in ne toliko vezan na rutino življenja v hotelu. Nogometaši smo tako ali tako veliko v hotelih, zato mi je še pomembneje, da imam svoj dom, v katerem se počutim dobro in prijetno." Tudi v družbi svoje družine? "V tem trenutku sem sam. Moj sin v šolo hodi v Londonu in med letom se ne bi bilo pametno seliti. V Londonu je tudi moja celotna družina. Ko bodo imeli najbližji nekaj več časa, me bodo seveda obiskali v Sloveniji."
ZAKAJ NA DRESU H. WOBAY?
Ime mu je Julius, piše se Wobay, na spletu je pri njegovih osebnih podatkih mogoče najti še bržčas srednje ime Gibrilla. Toda zakaj se je torej novi član Olimpije odločil, da bo na dresu nosil napis H. Wobay? So se Ljubljančani morda zmotili, jim je ponagajal tiskarski škrat? Ne, Wobay se je načrtno odločil za takšen napis, ki je njegove drese krasil že pri nekaterih prejšnjih klubih. Razlog za to je zanimiv: črka H je začetnica imena njegova sina Hanana. Wobay je prepričan, da mu napis prinaša srečo, zato se je ob prihodu v Ljubljano odločil, da bo vztrajal pri tem, s čimer je začel ob otrokovem rojstvu.
Pred prestopom v Olimpijo je bil Wobay član Nefčija iz Azerbajdžana, toda po slovesu od Bakuja in pred selitvijo v Ljubljano je bil več mesecev brez kluba. Ker ga ni mogel najti? "Ne, to ni bil pravi razlog," je odvrnil in pojasnil: "Razlogi so bili osebne narave, moral sem urediti nekaj stvari, ki so zdaj za mano. Ves ta čas pa so ponudbe seveda prihajale ..." In zakaj je sprejel Olimpijino? "Zato, ker sem ljudem iz vodstva dal svojo besedo. In ko dam nekomu svojo besedo, je to zame obveza, ki je nikoli ne bi prelomil. Zame je to še pomembneje kot pogodba. Obljubil sem, da pridem, zato sem tudi prišel. Poleg tega sem prišel v dober klub, ki se bori za naslov prvaka, lovorike pa so v nogometu seveda najpomembnejše. Všeč so mi ambiciozni klubi, ker sem tudi sam ambiciozen. Težko bi igral za nekoga, ki ga zanima zgolj golo preživetje, ki se ne spogleduje z lovorikami, dobrim nastopanjem v Evropi. Res sem zelo ambiciozen, vedno sem bil, in ko so mi vodilni ljudje Olimpije predstavili svoj načrt, sem takoj vedel, da je to pravi klub zame," je poudaril 168 centimetrov visoki in fizično izjemno močan nogometaš, ki navdušuje predvsem s svojo tehniko in pregledom nad igro, kar je dokazal že na sobotni generalki s Terekom.
O MARIBORU VE VSE
Medtem ko za zdaj ostaja še neznanka, ali bo Marko Nikolić na nedeljski tekmi s Koprom tvegal tudi z Radovićem, glede Wobaya in njegovega nastopa ni praktično nobenega dvoma. "Ni razloga, zakaj ne bi mogel igrati," je na vprašanje o tem, kako dobro je pripravljen, odgovoril Wobay in odločno pristavil: "Tudi ko sem bil brez kluba, sem skrbel zase, a seveda je to drugače, kot če vsak dan treniraš s soigralci. Odkar sem tukaj, treniram zelo dobro in moja forma je iz dneva v dan boljša. Ko sem prišel v Ljubljano, sem si zadal cilj, da moram biti ne glede na vse optimalno pripravljen na začetek sezone. Tako sem tudi delal in mislim, da sem na dobri poti."
Morda misel o Kopru? Mu je sploh kaj poznan? "Pogovarjamo se tudi o nasprotnikih. To bo dobra tekma, Koper spoštujemo, saj se zavedamo, da ima svoje ambicije. Ampak naše so višje, hočemo naslov prvaka, za to pa potrebujemo tri točke na vsaki tekmi. Zato je vsaka za nas kot finalna, kot zadnja v sezoni. Zanimajo nas le tri točke," pravi Wobay, ki smo ga spomnili, da se je pred časom že meril s Koprom. Na začetku pretekle sezone sta se v kvalifikacijah za ligo Europa pomerila Koper in Nefči, kljub porazu na prvi tekmi pa so se napredovanja veselili Afričan in njegovi soigralci. "Zdaj se spomnim, da. Ni bilo lahko. Doma smo izgubili, nato pa le slavili. To sta bili dobri tekmi," je obujal spomin, nakar smo mu pojasnili, da je bil v našem poročilu s tekme izbran za najboljšega posameznika: "Res? Oh, to pa je zanimivo! Lepo je slišati kaj takšnega. Upam, da se bo to vsaj nekajkrat zgodilo tudi zdaj, ko sem član Olimpije (smeh)."
Če bo igralec tekme vsaj na enem od obeh večnih derbijev z Mariborom, potem bo njegovo življenje v Ljubljani še toliko slajše. In čeprav je član Olimpije šele nekaj tednov, mu rivalstva ni bilo treba posebej predstavljati. "Vem vse, kar moram vedeti o Mariboru. Že prej sem vedel, da gre za dober klub. Je prvak, je tik za nami, je torej zelo dober. Igral je v ligi prvakov, opozoril nase v Evropi. Videl sem nekaj tekem in vem, kaj nas čaka. Ampak derbiji so eden od smislov nogometa," se zaveda Wobay, ki pa ne glede na mariborsko grožnjo poudarja: "Prišel sem, ker želim osvajati lovorike. Za Olimpijo sem podpisal, ker hočem biti z njo prvak. To bi mi bilo v veliko čast. Nam bo uspelo? Seveda nam bo. Težko bo, ampak z odločnostjo in borbenostjo nam bo uspelo."
