Bilo je 25. julija lani, ko so Mariborčani v drugem prvenstvenem krogu gostovali v Domžalah. Z zmago so vsaj malce zacelili hudo kazahstansko rano, toda nekaj zadovoljstva, ki so ga prinesle osvojene točke, je imelo grenak priokus. Vijoličasti so namreč ostali brez pomembnega člena ekipe, ker si je sredi drugega polčasa Aleksander Rajčević namreč hudo poškodoval koleno. Strgana križna vez je zahtevala operacijo in dolgo okrevanje, a zdaj je vrnitev izkušenega primorskega branilca na igrišče vendarle že zelo blizu. To razkriva tudi podatek, da je priprave začel skupaj s soigralci. "Minilo je dosti časa, odkar nisem treniral z ekipo, tako da sem se res veselil začetka priprav. Vesel sem, čeprav se hkrati zavedam, da nas čaka zelo naporno delo, zahtevno obdobje. Ampak zadovoljen sem, da sem spet s fanti, da se lahko družim z njimi, da sem lahko vsak dan z ekipo," pravi Aleksander Rajčević.
Za zdaj treninge prestaja brez pretiranih težav, telo se na napore dobro odziva. "Telo mi za zdaj govori, da je vse v redu, čeprav me noge malce bolijo, ampak to je nekaj povsem normalnega, saj dolgo nisem bil udeležen v procesu treninga. Vnovič se moram navaditi na takšen delovni ritem. Na velike napore, na dva treninga na dan. Moram priti v ta ritem, toda za zdaj je najpomembnejše spoznanje, da mi to ne povzroča preglavic, in upam, da mi bo poškodovano koleno tudi v prihodnje dovolilo, da bo tako ostalo. Verjamem, da bom izpustil čim manj treningov."
Resen preizkus bodo že priprave v Moravskih Toplicah, kjer se bo ritem stopnjeval, na vrsti bodo tudi prve tekme, na igrišču se bo zgodilo soočenje z dvoboji. "Za zdaj me trenerji še 'šparajo', takšen je bil dogovor ob začetku priprav. Prvi teden je namenjen temu, da bi se znova čim bolje privadil na delo z ekipo. Trener nam je predstavil program vadbe in dejstvo je, da nas v Moravskih Toplicah čaka težko delo, intenzivnost se bo povečevala. Upam, da mi to ne bo delalo težav in da bomo vadbo odmerjali tako, da bom opravil vse treninge. Tudi težje, da bom zdržal vse napore. Z osnovnim namenom, da bi čim prej prišel v formo."
Vrnitve po poškodbah so vse prej kot preproste. Je morda pred močnejšimi treningi kaj bojazni? In pred prihajajočimi tekmami, ko se bo dvobojem nemogoče izogniti? "Nimam kakšne posebne psihološke zavore. Že na dozdajšnjih uvajalnih treningih sem šel v nekaj dvobojev, vendar je hkrati res, da bolj na lahko, tudi soigralci so prizanesljivi in glede tega pazijo name. Strahu se je sicer nemogoče povsem izogniti, nekaj ga je prisotnega, toda prepričan sem, da bo po prvem pravem dvoboju vse to za menoj, da bo spet vse v najlepšem redu," je odvrnil Aleksander Rajčević.
V Ljudskem vrtu so bili v prvem delu zimskega prestopnega roka kar dejavni, moštvo se krepi tudi v obrambi. "Konkurenca je vedno dobrodošla. Vesel sem, da so se v klubu odločili pripeljati igralca za ta položaj. Mislim, da smo potrebovali vsaj enega, če ne celo dva. Jeseni so vrzel zapolnjevali igralci zvezne vrste, poslej bo drugače. Kot sem že dejal, je konkurenca vedno dobrodošla, in seveda mi je jasno, da se bo treba po najboljših močeh truditi za mesto v udarni enajsterici," je dejal 29-letni branilec, ki je v vijoličastem dresu odigral že 227 tekem in dosegel šest golov.
Že nekaj časa se preizkuša tudi v novi vlogi, očetovski. "Za zdaj je super. Ponoči vstajam bolj malo, dekle večkrat. Spim še v redu, bomo videli, če bo tako tudi v prihodnje, ko bo otrok malo večji." Pri številnih igralcih se takšna sprememba v življenju pozna tudi na igrišču, postanejo bolj zreli. "Upam, da bo tudi name to tako vplivalo ter da bom vsako tekmo odigral zrelo in brez napak," se je nasmejal Aleksander Rajčević.
