Do zdaj so zbrali štiri, »plavi« so bili tisti, ki so leta 1996 prekinili začetno prevlado Olimpije. Nato pa so s tremi zaporednimi naslovi (med letoma 2004 in 2006) končali še sedemletno vladavino Maribora.
Novogoričani pod vodstvom Mirana Srebrniča zdaj vnovič "terorizirajo" slovenski nogometni prostor, po šestih krogih so s petimi zmagami zasidrani na vrhu prvenstvene lestvice in to je bil razlog našega obiska mesta, ki ima v svojem grbu vrtnico.
Ob prihodu v Novo Gorico nas je pričakalo oblačno vreme, ob katerem smo takoj pomislili na zgoraj omenjeni zapis s transparenta. Temni oblaki so se zbrali nad mestom in videti je bilo, kot da je nebo zelo blizu. To pa bi v prenesenem pomenu lahko pomenilo tudi neke vrste opozorilo po nepričakovanem pokalnem porazu v Murski Soboti.
Med nekajurnim bivanjem v slovenskem las vegasu smo dobili občutek, da je nogomet vnovič postal ena od pogostejših tem pogovorov med Novogoričani. A s to razliko, da zdaj nima negativne konotacije tako kot takrat, ko se je klub znašel v težavah. Ne, ta tema zdaj na ustnice najprej nariše nasmeh.
Ljudje, s katerimi smo se zapletli v pogovor o novogoriškem nogometu, so presenečeni nad dosedanjim učinkom "svojih" fantov. Hkrati pa se še kako dobro zavedajo, da stvari niso rožnate, da je klub v neugodnem položaju, toda rezultati dajejo upanje, da prihajajo boljši časi. Iz ust naših sogovornikov je bilo mogoče slišati optimizem, kar je vsekakor dobra osnova, saj je klub brez izdatnejše podpore širše okolice obsojen na životarjenje.
Tudi nova uprava je očitno zelo dobro zapisana med Novogoričani. Ti o ljudeh, ki jo sestavljajo, pravijo, da so pošteni in živijo za klub. Velike zasluge za dober start pa pripisujejo trenerju Srebrniču. Zadnji poraz z Muro prav tako ni prinesel slabe volje. Preprosto se zgodi tudi taka tekma, za preobrat v Prekmurju je med drugim zmanjkalo nekaj sreče, in le kje bi o tem vedeli več kot v mestu številnih igralnic.
Preden smo se odpravili proti domu, smo slišali napoved, da si bo dvoboj s Krškim s tribun ogledalo prek tisoč ljudi. "Kogarkoli vprašaš, bo prišel," pravijo v Novi Gorici, pri tem pa nekateri še dodajo, da niso hodili na tekme, ko je bil njihov klub podružnica Parme. Na ta čas se še vedno gleda s kar nekaj nejevolje, zdaj je precej bolje, ko modri dres spet nosijo domači fantje.
"Sem domačin, petdeset let živim v Novi Gorici, do zdaj sem bil samo enkrat na tekmi. Če bo šlo tako naprej, bom šel še drugič, kupil bom vstopnico in podprl klub," je bila ena izmed najzanimivejših izjav, ki smo jih slišali. V novogoriškem klubu bi bili seveda zelo veseli, da bi bilo takih ljudi čim več. Že danes pa bo bolj jasno, ali se bodo optimistične napovedi naših sogovornikov začele uresničevati.
