Maribor jih ima prepričljivo največ, kar 12, najmanj Koper (1). Enega več so osvojile Domžale (2), po štiri imata kluba, ki se bosta nocoj pomerila v Stožicah.
Medtem ko je Olimpija slavila štirikrat zapovrstjo med letoma 1992 in 1995, je bila Gorica najboljša v letih 1996, 2004, 2005 in 2006. Oziroma povedano drugače: v Ljubljani so že pozabili na svoja zlata leta, tudi v Novi Gorici pa je spomin že zelo obledel. Če ne povsem.
In namesto da bi pred medsebojnim srečanjem govorili o dvoboju titanov, lahko brez prevelike slabe vesti zapišemo, da bo to obračun, ki bo na največji stadion v državi privabil bore malo gledalcev. Pretekli teden si je tekmo med Olimpijo in Rudarjem ogledalo 300 ljudi, če jih bo zdaj kaj več, bo to kar presenečenje.
Če bi teh 300 povabili na še eno tako skromno in napak polno predstavo, potem smo prepričani, da bi večina precej raje ostala doma. In tam počela karkoli drugega. No, v Ljubljani je vendarle še peščica (in, žal, nič več) takšnih, ki pridejo bodrit Olimpijo. In v dobrem in v slabem. Hja, v zadnjem času bolj v slabem …
Kakorkoli, nova tekma, nova priložnost za dokazovanje. In morda za nekoga tudi zadnja? Glede na to, kako so v preteklosti v Ljubljani menjali trenerje, bi naslednji spodrsljaj (dejansko bi bil že tretji v nizu) lahko bil usoden za Darka Karapetrovića. Mi seveda nismo tisti, ki bi želeli kogarkoli menjati, niti ni naše poslanstvo, da bi komerkoli svetovali, kaj naj počne.
A tudi Ljubljana zna biti majhna, čeprav je največje mesto v državi. In nekomu, ki se giblje v nogometnih vodah, hitro pride na uho takšna in drugačna govorica. Ena zadnjih, povezanih z Olimpijo, je bila, da Izet Rastoder vse prej kot ravnodušno opazuje, kaj njegova ekipa počne v prvenstvu.
Predsednik kluba je kot uspešen poslovnež vajen uspehov, toda Olimpija mu že dolgo ni ponudila večjega razloga za zadovoljstvo. Zdaj, ko se vse bolj zapleta v bitki za najvišja mesta in posledično v boju za Evropo, pa po naših informacijah v klubu vlada vse bolj naelektreno vzdušje. Karapetrovićeve skrbi so sicer povezane še z nečim drugim: igralskim kadrom. Andraž Šporar celi poškodbo, Nik Kapun, Miha Zajc in Darijan Matić pa so kaznovani. Zmaji bodo torej pogrešali štiri ključne člene svoje ekipe, to bi bil udarec za pravzaprav vsak klub.
Kar zadeva Gorico, je to klub, ki je v tem letu najslabši med vsemi prvoligaši. Ena točka na treh tekmah je klavrn izkupiček, ki pa je v skladu s splošnim stanjem v klubu. Denarja ni, plače so nekaj, na kar so nogometaši že skorajda pozabili, igralski kader je po številnih januarskih spremembah še v fazi uigravanja. Je takšna Gorica torej lahko dorasla nasprotnica Olimpiji, čeprav ima tudi slednja svoje težave? Na "prvo žogo" bi odgovorili, da ne. Ampak nogomet je poln presenečenj, ki se dogajajo vsak dan.
In namesto da bi pred medsebojnim srečanjem govorili o dvoboju titanov, lahko brez prevelike slabe vesti zapišemo, da bo to obračun, ki bo na največji stadion v državi privabil bore malo gledalcev. Pretekli teden si je tekmo med Olimpijo in Rudarjem ogledalo 300 ljudi, če jih bo zdaj kaj več, bo to kar presenečenje.
Če bi teh 300 povabili na še eno tako skromno in napak polno predstavo, potem smo prepričani, da bi večina precej raje ostala doma. In tam počela karkoli drugega. No, v Ljubljani je vendarle še peščica (in, žal, nič več) takšnih, ki pridejo bodrit Olimpijo. In v dobrem in v slabem. Hja, v zadnjem času bolj v slabem …
Kakorkoli, nova tekma, nova priložnost za dokazovanje. In morda za nekoga tudi zadnja? Glede na to, kako so v preteklosti v Ljubljani menjali trenerje, bi naslednji spodrsljaj (dejansko bi bil že tretji v nizu) lahko bil usoden za Darka Karapetrovića. Mi seveda nismo tisti, ki bi želeli kogarkoli menjati, niti ni naše poslanstvo, da bi komerkoli svetovali, kaj naj počne.
A tudi Ljubljana zna biti majhna, čeprav je največje mesto v državi. In nekomu, ki se giblje v nogometnih vodah, hitro pride na uho takšna in drugačna govorica. Ena zadnjih, povezanih z Olimpijo, je bila, da Izet Rastoder vse prej kot ravnodušno opazuje, kaj njegova ekipa počne v prvenstvu.
Predsednik kluba je kot uspešen poslovnež vajen uspehov, toda Olimpija mu že dolgo ni ponudila večjega razloga za zadovoljstvo. Zdaj, ko se vse bolj zapleta v bitki za najvišja mesta in posledično v boju za Evropo, pa po naših informacijah v klubu vlada vse bolj naelektreno vzdušje. Karapetrovićeve skrbi so sicer povezane še z nečim drugim: igralskim kadrom. Andraž Šporar celi poškodbo, Nik Kapun, Miha Zajc in Darijan Matić pa so kaznovani. Zmaji bodo torej pogrešali štiri ključne člene svoje ekipe, to bi bil udarec za pravzaprav vsak klub.
Kar zadeva Gorico, je to klub, ki je v tem letu najslabši med vsemi prvoligaši. Ena točka na treh tekmah je klavrn izkupiček, ki pa je v skladu s splošnim stanjem v klubu. Denarja ni, plače so nekaj, na kar so nogometaši že skorajda pozabili, igralski kader je po številnih januarskih spremembah še v fazi uigravanja. Je takšna Gorica torej lahko dorasla nasprotnica Olimpiji, čeprav ima tudi slednja svoje težave? Na "prvo žogo" bi odgovorili, da ne. Ampak nogomet je poln presenečenj, ki se dogajajo vsak dan.
