Do zdaj je v dresu Maribora dosegel 50 golov, kar ga uvršča na 18. mesto večne lestvice, v prihodnjem obdobju namerava strelski izkupiček krepko izboljšati. Če mu bo uspelo, bo želena dvojna krona lažje dosegljiva.
V Maribor ste se vrnili po dveh letih in pol. Se je v tem času v Ljudskem vrtu veliko spremenilo? Kakšne so primerjave s takratnim obdobjem, je mogoče potegniti kakšne vzporednice?
Jasno je, da je bil klub že takrat odlično organiziran, medtem je storil še velik korak naprej. Na vseh področjih, vse skupaj je zdaj na še višji ravni. Igralci smo osredotočeni le na svoje obveznosti, na to, kako čim bolje igrati. Vsak skrbi le zase. Ni treba razmišljati o ne vem kakšnih neumnostih, povezanih s treningi, ali o čem podobnem, ampak le o tem, da sta telo in glava prava.
Za igralce, ki se iz tujine vrnejo v Slovenijo, po navadi pravijo, da so storili korak nazaj v karieri. Ali to velja tudi v vašem primeru?
Odvisno je od tega, kam se vrneš. Nočem biti podcenjujoč ali nespoštljiv do kogarkoli, toda Maribor je tekmoval v skupinskem delu lige prvakov in pred tem trikrat zapored v skupinskem delu lige Europa. Vrnil sem se torej v ekipo, ki je igrala na najvišji ravni, ki je iz sezone v sezono prisotna na mednarodnem prizorišču. Maribor vsako leto napreduje, in če lahko k temu še nekaj prispevaš, je zadovoljstvo toliko večje. Res je zadoščenje, če te ljudje, ki so zaznamovali dogajanje v mariborskem klubu v zadnjih letih in v slovenskem nogometu na splošno, povabijo k vnovičnemu sodelovanju. Da si dobrodošel. To pomeni, da sem v karieri nekaj naredil.
Ste po koncu sodelovanja z madžarskim prvoligašem Debrecenom pričakovali klic Zlatka Zahovića?
Če sem povsem iskren, ga nisem pričakoval. Nisem razmišljal o tem, da bi se lahko zgodilo kaj takega, a ko se je, je bilo to seveda nadvse pozitivno. Mislim, da je bila zame vrnitev tudi najboljša rešitev. Vse skupaj se je razvijalo bliskovito, hitro sva se dogovorila o ponovnem sodelovanju. Ko s športnim direktorjem sedeva za isto mizo, je vedno tako. Dogovor je vedno hitro sklenjen.
Če sem povsem iskren, klica Zlatka Zahovića nisem pričakoval. Nisem razmišljal o tem, da bi se lahko zgodilo kaj takega, a ko se je, je bilo to seveda nadvse pozitivno.
A vajin odnos z Zlatkom Zahovićem ima vendarle zanimivo zgodovino. "Ljubezen" ni vedno cvetela. Navsezadnje ste morali s statusom posojenega igralca Maribora tudi v Lendavo.
Če mislite, da mu kaj zamerim, mu ne. Menim, da sem obdobje v dresu Nafte dobro izkoristil. Tega ne dojemam dobesedno tako, a saj veste, kako pravijo. Morda je včasih treba narediti korak nazaj, da bi lahko potem naredil dva naprej. Najpomembnejše pa je gotovo spoznanje, da med nama z Zlatkom Zahovićem od nekdaj prevladuje velika mera medsebojnega spoštovanja. To si navsezadnje razlagam tudi s tem, da me je znova povabil pod Kalvarijo. Veliko mi pomeni, da lahko vedno potrkam na njegova vrata.
Priprav je zdaj naposled konec, v soboto se bo prvenstvo vendarle nadaljevalo. Kako ste zadovoljni z opravljenim v preteklih skoraj dveh mesecih?
Hja, imeli smo toliko prijateljskih tekem, da smo skoraj že odigrali eno prvenstvo ...
Mar hočete povedati, da bi znova potrebovali nekaj počitka?
Ne, nikakor ne, ampak vsi skupaj komaj čakamo, da se prvenstvo začne. Dva meseca priprav je res veliko. Škoda, da je bil začetek spomladanskega dela sezone prestavljen in da bomo zdaj igrali v ritmu sobota-sreda-sobota. Mislim, da bi bilo lahko drugače, toda zdaj je, kar je, s tem se je treba sprijazniti. Dobro smo pripravljeni na prihajajoče izzive in vsekakor se bomo vsi potrudili po najboljših močeh, da bi zastavljene cilje uresničili.
O tem, kakšni so, ni treba razpredati.
Klasika. Kristalno jasno je, da nas zanimata tako naslov prvaka kot pokalna lovorika. Dvojna krona. O čem drugem ne razmišljamo. Takšna pričakovanja so vsekakor v skladu s tem, koliko klub vlaga v to, da bi bili uspešni. Govoriti o drugem mestu res ne bi imelo smisla.
Maribor vsako leto napreduje, in če lahko k temu še nekaj prispevaš, je zadovoljstvo toliko večje. Res je zadoščenje, če te ljudje, ki so zaznamovali dogajanje v mariborskem klubu v zadnjih letih in v slovenskem nogometu na splošno, povabijo k vnovičnemu sodelovanju.
Domžale imajo na vrhu tri točke več, a tudi tekmo več, toda nobenega dvoma ni, da vrha ne bodo zlahka izpustili iz rok.
Domžalčani in tudi Celjani so jeseni povzročali veliko preglavic. Morda tudi zato, ker je bil Maribor osredotočen na mednarodno prizorišče, na ligo prvakov. Ne vem, mogoče je bilo le v podzavesti igralcev, da prvenstvu niso namenjali potrebne pozornosti. Vsekakor pa bo spomladi drugače, misli so usmerjene le v prvenstvo in pokal. Spoštujemo Domžalčane, ki imajo odličnega trenerja. Vemo, česa so sposobni, prav tako kot preostali tekmeci, toda z drugimi se vendarle ne smemo pretirano obremenjevati. Gledati moramo nase in skrbeti, da bo forma vedno znova na želeni ravni.
Lahko navijačem obljubite dvojno krono?
Ne, tega ne bom obljubljal, vem pa, da bo dal vsak igralec vse od sebe, da bi dosegli namen. Vsekakor se obeta zanimiva pomlad.
V soboto bo v Ljudskem vrtu gostovala Gorica, ki je zadnji konec tedna na prijateljski tekmi izgubila s hrvaškim četrtoligašem. Zdi se, da vas čaka lahko delo, mar ne?
Ah, pustite prijateljske tekme, prvenstvene so nekaj povsem drugega. Nobenega dvoma ni o tem, da na pripravljalnem srečanju s četrtoligašem igraš drugače kot proti Mariboru za točke. V Ljudskem vrtu vsak gost pokaže vse svoje sposobnosti in jih pogosto tudi preseže. Vendar je seveda jasno, da smo favoriti in da nas zanima le ves izkupiček.
Potem pa je na vrsti večni derbi v Stožicah. Najbrž vam misli že uhajajo tudi proti Olimpiji?
Verjemite, da ni tako. V tem trenutku je v naših mislih le prihajajoča preizkušnja z Gorico. Šele po sobotnem dvoboju se bomo obrnili proti Ljubljančanom, že naslednjo soboto nas potem čaka nov težek dvoboj v Celju. Ni kaj, uvodni teden bo zelo zahteven in hkrati pomemben. Prisotnega bo precej pritiska, kar mi ustreza, menim tudi, da celotna ekipa v takšnih razmerah deluje zelo dobro.