Izetu Rastoderju je uspel pravi menedžerski prevzem ŠD NK Olimpija Ljubljana, nogometnega društva, ki to seveda ni več. Oprostite – je še, ampak samo pravno-formalno oziroma de iure, de facto pa to seveda ni. Ampak za to v bistvu ni kriv Rastoder, temveč abotna slovenska zakonodaja.
Slovenska zakonodaja pač ne omogoča, da bi bil nekdo lastnik športne ekipe in delal po svoje, tako kot on misli, da je prav. V zahodnem, vzhodnem, severnem in južnem svetu je to že nekaj časa mogoče – to, da lastniki klubov, ki tudi dajejo denar za delovanje kluba, upravljajo z njimi kot z gospodarsko družbo – z vsemi dobrimi in tudi slabimi stvarmi.
V vsaki državi so seveda različne inačice upravljanja in lastništva, ampak v bistvu je vse preprosto – kdor ima 51 odstotkov delnic oziroma je 51-odstotni lastnik, lahko dela, kar hoče v okviru zakonodaje te države – kupuje, prodaja, postavlja ljudi, ki bodo delali v klubu, in tudi izbira najožje sodelavce. V našem primeru to pomeni, da si sam izbira izvršni odbor, ki je v slovenskem modelu društva najvišji operativni organ. Do tukaj je vse lepo in prav tudi z ljubljansko Olimpijo in Rastoderju seveda ne moremo zameriti, da si želi odločilen vpliv na odločanje, ki je bil do zdaj v marsičem onemogočen s statutom, ki je dal največjo moč skupščini oziroma članstvu.
TAKO ALI DRUGAČE
Že včeraj smo pisali, da je vprašljivo, ali je statut veljaven s tistim trenutkom, ko ga sprejme skupščina, torej še preden ga potrdi upravna enota. Andrej Pohar, odvetnik, ki je bil tudi predsedujoči na skupščini Olimpije, trdi, da je po njegovem mnenju to zakonito. "Statut po našem pravnem mnenju stopi v veljavo takoj, ko ga sprejme skupščina. Upravna enota ugotavlja le usklajenost statuta s pravnim redom in zakoni Republike Slovenije," je dejal Pohar, ki smo mu povedali, da je vrhovno sodišče že ugodilo tožbi stranke, ki je izpodbijalo statut, ki se je izvajal brez potrditve na upravni enoti. "Mnenja pravnikov so lahko različna, v tem primeru pa menim, da imamo prav mi," je še dejal Pohar, tudi predsednik badmintonske zveze in Jankovićev kandidat za podpredsednika pri volitvah za predsednika OKS.
Toda če upravna enota ne bo potrdila statuta, bo to pomenilo tudi to, da so bile volitve za predsednika Olimpije neveljavne? "To drži. Toda včasih potrditve na upravnih enotah trajajo nerazumno dolgo in mi smo hoteli samo pospešiti stvari, ker smo prepričani, da delujemo skladno z zakonom," je še govoril Pohar.
Nimamo razloga, da ne bi verjeli pravniku, ki se že dolgo časa ukvarja tudi s športno zakonodajo. "Nekatere stvari so neživljenjske za današnje razmere in bi jih bilo treba zakonsko urediti," je še dejal Pohar. Vse lepo in prav, toda v primeru, da upravna enota ne potrdi statuta, bo Rastoder do nove skupščine nelegalni predsednik oziroma vsaj nelegalno izvoljen in de iure ne bo odgovarjal za nobena dejanja, ki bodo storjena v tem času.
Lahko se torej zgodi, da bo Olimpija čez mesec dni za mesec dni nazaj v fantomskem vakuumu. Nam se zdi zakonsko sporna predvsem ena stvar – da lahko predsednik sam postavlja tudi nadzorni odbor. To je res precedens, čeprav naj bi imelo društvo organe zunanjega nadzora, ki bodo bdeli nad njim
TRI MILIJONE
Za ŠD NK Olimpija Ljubljana je dobro, da je njen dolg do zunanjih upnikov le 60.000 evrov (banka), ves ostali dolg pa je do podjetja Rastoder, d. o. o. Toda tega dolga je kar tri milijone evrov in tudi to je bil eden od razlogov, da je Rastoder moral postati predsednik z neomejeno močjo. Dolg izhaja iz podjetja Nogometno moštvo, d. o. o., ki je v stoodstotni lasti društva ŠD NK Olimpija Ljubljana.
Toda družba z omejeno odgovornostjo lahko seveda hitro razglasi insolventnost oziroma stečaj ali prisilno poravnavo. S tem bi glavni upnik (v tem primeru Rastoder, d. o. o.) ostal brez denarja, ki ga je posodil Olimpiji (torej treh milijonov). S tem, ko je postal absolutni predsednik, bo lahko preprečil, v veliki večini primerov, da bi se pojavil kakšen nov kandidat za predsednika in ga brcnil v zadnjico.
To bi bilo seveda nepošteno, a v današnjem svetu ne bi bilo tako dejanje nič nenavadnega. S tega stališča lahko razumemo Rastoderjevo željo in upornost, da si zagotovi popolno oblast. Izet je le zavaroval svoj kapital oziroma naložbo v klub. Ob tem, da je v Olimpijo vložil več kot dva milijona donatorskih sredstev in ji dal posojila v vrednosti skoraj šestih milijonov (malce manj kot tri je vrnjenega). No, podjetje Rastoder, d. o. o., je od društva dobilo še 50.000 evrov za najemnino ter 334.000 evrov za obresti.
Vse skupaj je torej le posel in nič drugega. Mahanje z zeleno-belo zastavico in obljubljanje večne zvestobe so le ... Ah, sicer pa naj Rastoderju uspe, kajti očitno ostaja edini, ki verjame, da mu bo ta posel, ki se po naključju imenuje nogometna Olimpija, uspel. Vso srečo.
