In opazno zagorel, a na videz ne spočit in ne pomirjen, ni nedvoumno poimenoval vseh medijskih prestopnikov, vseh podtalnih škodljivcev ter vseh njihovih povezav; omenil jih je nekaj ter na preostale skušal nakazati. Predvsem pa je priložnost izkoristil za novo vsesplošno obračunavanje z mediji in za precej neposredno kritiko nabora slovenskih nogometašev.
V izjemno dobro organizirani spletni kampanji je Nogometna zveza Slovenije sredi novembra navdušila z obujanjem spominov na prvo slovensko uvrstitev na kako veliko tekmovanje in natanko na petnajsto obletnico tega velikega podviga to kampanjo pripeljala do vrhunca.
Da, tudi s predvajanjem znamenitega pogovora s Katancem neposredno po zmagovitem remiju v Kijevu, v katerem smo izvedeli, da bog je ter da navija za Slovenijo, in v katerem nam je selektor za nameček zaželel vesel božič ter srečno novo leto. Sredina novembra se mu tedaj ni zdela prezgodnja za eno najbolj simpatičnih voščil vseh časov in vedno bomo neskončno hvaležni, da je bilo tako.
Desetletje in pol ter dodaten mesec pozneje ni bil čas za voščila, pa čeprav smo tokrat sredi prazničnega decembra. Kaj šele za simpatična voščila, ozračje je dandanes pač povsem drugačno in povsem razumljivo je, da se selektor tokrat v tem pogledu ni spomnil ne nas ne vas. Oziroma ne vas, ki bi morali biti (a to, naj si bomo takoj na jasnem, niste bili) pravi naslovniki tiskovne konference, ne nas, ki tokrat pred šefom strokovnega štaba slovenske izbrane vrste nismo sedeli kot prenašalci sporočil med akterji javnega življenja in javnostjo.
Čeprav je šlo uradno za tiskovno konferenco, ki je bila uvod v vsega občudovanja vredno neformalno druženje med predstavniki NZS in medijev, je imel dogodek to podobo le v uvodni minuti, v kateri je spregovoril predsednik krovne slovenske nogometne organizacije Aleksander Čeferin.
"Strokovni štab na čelu s selektorjem Srečkom Katancem ima popolno podporo zveze in mene. O tem, kdo igra za izbrano vrsto, pa odloča selektor in nihče drug, vključno z mano," je bila izjava, ki je sledila oceni leta 2014 in ki ji je sledil poziv k pozitivnosti, nato pa je selitev besede na selektorjeve ustnice ustroj dogodka spremenila v bolj kot ne monolog, ob katerem so prenašalci sporočil bolj kot ne postali obtoženci na zatožni klopi.
JASNOST? PRAVZAPRAV DALEČ OD NJE
Da ne bo pomote, krivec za to niti v sanjah ni organizator dogodka, torej Nogometna zveza Slovenije, svoj del krivde pa vsekakor nosimo tudi mi. Prva nam je namreč povsem v skladu s standardi dala besedo in nas pozvala k postavljanju vprašanj, drugi pa smo v veliki meri skočili na selektorjev vrtiljak in smo pravih vprašanj postavili zelo malo.
Edini predstavnik tujih medijev je besedo izkoristil za samogovor z namenom podpreti selektorja in ga pozvati k čim bolj mirnim živcem ter trdi koži v boju z domnevnimi medijskimi napadalci, nekateri drugi pa smo v vlogi teh napadalcev priložnost za vprašanja izkoristili predvsem za branjenje pred obtožbami.
Kakšnimi obtožbami? Če ste vsaj bežni uporabniki elektronskih medijev na čelu z našo spletno stranjo, jih zagotovo že poznate. A vendarle. "Nekateri delajo sliko, ki ustreza nekomu drugemu. In prav zaradi teh stvari, ki se dogajajo zdaj, se nisem imel namena vrniti, ko me je klical bivši predsednik. Nekateri očitno še niso preboleli tistega, kar se je dogajalo pred dvanajstimi leti. To škoduje nogometu. Od medijev želim, da ne škodujejo reprezentanci," je dejal in dodal: "Če želite reprezentanci škoditi prek mene, reprezentanco prikazovati v luči, ki je drugačna od dejanske, povejte. Ne vem, zakaj mediji pišete neresnice, Amirju Ružniču pa na primer ponudite možnost, da pljuva po selektorju, kot da je zadnja ovca na svetu."
Pri tem je selektor kot medijske grešnike (pozor, naša oznaka, ne njegova) izpostavil eno televizijsko postajo, en spletni medij in naš časopis, pri vplivnih možeh iz ozadja in povezavah z nami pa, kot rečeno, ni bil tako konkreten.
Poleg Ružnićevega sta se v monologih sicer pojavili tudi imeni Zlatka Zahovića in Mirana Pavlina, vendar pa si, da bi se izognili napačnim interpretacijam in novim nesporazumom, teh imen ne upamo postaviti v smiseln kontekst, kaj šele soditi o tem, kaj natanko je selektor želel povedati. Čeprav je obljubljal skrajno jasnost, je bil selektor na tem področju od nje zelo oddaljen.
Nismo tako dobri, da nas mečete v isti koš z Anglijo in Švico. Že zdaj vam povem, da bomo imeli velike težave z Estonijo in Litvo doma, tudi San Marina ne smemo podcenjevati.
PARANOJA, BOČNI UDARCI in CUADRADO
Bolj jasna, a vendarle v veliki meri zavita v meglo, je bila še ena puščica, izstreljena proti štajerskemu koncu države. Z njo je Katanec želel opozoriti na nekaj, česar ni natančno poimenoval, a si drznemo verjeti, da je želel govoriti o enoumju.
"Ko pridem v Maribor, se ne morem normalno pogovarjati z bivšimi soigralci, ker imajo potem probleme. Nekateri bi želeli imeti v Mariboru drugačne poglede na tamkajšnje nogometno dogajanje, tako kot imam drugačne poglede jaz, a te ljudi nato šikanirajo," je dejal selektor, ki ni nujno streljal zgolj v temo (to velja za njegov celotni nastop), je pa deloval izjemno paranoično in s svojim pristopom za odnose okrog reprezentance ter za ozračje v slovenski javnosti še naprej dela precej več slabega kot kdorkoli drug.
Prav nič dobrega pa po naši oceni ne dela niti s postavljanjem slovenske izbrane vrste na (pre)nizko raven in z omenjeno kritiko (celo zaničevanjem) tako aktualnih reprezentantov kot kandidatov za vpoklic v izbrano vrsto. "Nismo tako dobri, da nas mečete v isti koš z Anglijo in Švico. Že zdaj vam povem, da bomo imeli velike težave z Estonijo in Litvo doma, tudi San Marina ne smemo podcenjevati. Ne govorim, da smo slabi, ampak da nimamo določenih kvalitet," je na prenizka in pretrda tla postavil celoten nabor slovenskih nogometašev, najbolj pa so jo skupili bočni nogometaši: "Če nimamo bočnih igralcev, ki so sposobni igrati ena na ena, se lahko gledamo med sabo. Lahko smo borbeni, ampak če nimamo te kvalitete, je to problem. Takih bočnih igralcev žal nimamo."
Ne povsem neresnično, a zagotovo pretirano. Oziroma ne tako zelo resnično, kot sta resnična edina Katančeva poudarka, ki bi po naši skromni oceni resnično sodila v običajno (če hočete, normalno) sliko včerajšnjega dneva.
Nov poziv k boljši fizični pripravljenosti slovenskih nogometašev je vsekakor nov zadetek žebljice na glavico. Prikaz kolaža akcij borbenega kolumbijskega zvezdnika Juana Guillerma Cuadrada, ki je znan kot eden Katančevih najljubših nogometašev, pa je bil sicer neobičajen pristop, a je bilo sporočilo, ki je govorilo o potrebi po večji borbenosti in prizadevnosti naših reprezentantov, več kot samo na mestu. Pa, še enkrat, srečno novo leto, gospod selektor.
