"Naporno je bilo spremljati dogajanja na igralni površini. Stresno," je po veliki zmagi pod Kalvarijo poudaril Luka Elsner. Njegovi varovanci so si zagotovili sanjski uvod, Sasha Aneff je že v četrti minuti zadel za vodstvo, nakar so Domžalčani zavzeli obrambno držo. Obetavni strokovnjak na klopi dvakratnih prvakov je bržčas imel drugačne načrte, toda v to so bili gostje ob pritisku vijoličastih preprosto prisiljeni. In niso bili tako čvrsti, kot smo jih bili navajeni na nekaterih preteklih preizkušnjah. Tekmecem so omogočili kar nekaj obetavnih položajev, a tudi sreča je bila v petkovem večeru njihova zaveznica.
"Napor je bil ogromen. To je bila najtežja tekma v sezoni, tako za igralce na igrišču kot za nas na klopi," je dejal domžalski trener in nadaljeval: "Dvoboj smo odprli vrhunsko, si priigrali prednost, ki pa nam je spremenila miselnost. Mislili smo, da je to dovolj in da se lahko le še branimo. To je bilo nevarno, saj smo popolnoma prepustili posest žoge Mariboru. Hkrati nismo bili dovolj sveži in agresivni, da bi se lahko gostiteljem že v prvem polčasu konkretno postavili po robu. Zaradi tega smo imeli veliko težav v obrambi, ampak na igrišču smo imeli junake. Vojake, ki so delali in garali eden za drugega. Ker so pustili srce na igrišču, se nam je nasmehnila tudi sreča, brez katere je v Ljudskem vrtu nemogoče zmagati. Tokrat smo jo imeli, a smo si jo tudi zaslužili."
Luka Elsner je med tekmo osnovno postavitev 4-1-4-1 spremenil v 4-4-2. "Iskal sem rešitev, kako umiriti dogajanje. V primerjavi s tekmo z Olimpijo smo bili premalo kompaktni. Maribor je ekipa, ki je še veliko bolj zasnovana z igro na sredini igrišča. Zunanji napadalno usmerjeni igralci se veliko odkrivajo v sredino in s tem so nam delali ogromne težave. Pomanjkanje pravega defenzivnega zveznega igralca nam je povzročalo preglavice. Z dodatnim sem želel malce umiriti situacijo in usmeriti igro na stran. V določenih primerih je to pomagalo, a se je večkrat zgodilo, da je mariborski igralec vzel žogo in šel mimo naših, saj fizično tega nismo bili zmožni preprečiti. Zaradi tega in zaradi nizke posesti žoge smo si v napadu zelo redko ustvarjali nevarne položaje. Ni bilo moči, da bi se več igralcev priključilo napadu," je pojasnjeval nekdanji odlični branilec, ki si ni mogel kaj, da svojih fantov ne bi še enkrat pohvalil za pristop na najvišji ravni: "Nekateri igralci so že po petnajstih minutah v določenih situacijah dihali na škrge. Ko glava želi, potem telo nima izbire in enostavno sledi temu do onemoglosti, do trenutka, ko se le še uležeš na tla in ne zmoreš več. Narediti sem moral nekaj zamenjav prav zaradi takšnega stanja igralcev. To je odsev karakterja te ekipe, ki postavlja rezultat in uspeh moštva na prvo mesto, ne glede na to, kako boleče in težko je. Zaradi tega smo lahko ponosni. V tem trenutku bi lahko fantje delovali tudi brez trenerja, saj so tako globoko v zmagovalni miselnosti, da jim stvari ni več treba razlagati."
