Ekipa
© 2026 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
26. 02. 2026 · 09:59
Deli članek:

Vredni manj kot Benjamin Šeško sam, a igrajo kot velikan in rušijo velikane

Profimedia

Kdo je palček s severa, ki meša štrene evropskim velikanom.

"King in the North!" Kralj severa! so severnjaki vzklikali v seriji Igra prestolov. Sever ima zdaj novega kralja, sliši pa na ime Bodø/Glimt.

Ekipa iz majhnega mesteca na daljnem severu Norveške, ki je to sezono že premagala Atletico Madrid in Manchester City, je znova poskrbela za senzacijo, ki odmeva po evropskem nogometu.

Klub s stadionom, ki sprejme vsega 8.000 gledalcev, je evropska senzacija. Nič mu pri tem ni bilo podarjenega. Nekateri bodo sicer rekli, da so izkoristili (tudi) pogoje – beri vse prej kot natrpan razpored, mraz in umetno travo na domačih tekmah – toda kaj potem reči za zmagi na San Siru in Wandi Metropolitano ter remiju na Westfalenstadionu. Borussia D. – Bodø/Glimt 2:2, Bodø/Glimt – Man City 3:1, Atletico – Bodø/Glimt 1:2, Bodø/Glimt – Inter 3:1, Inter – Bodø/Glimt 1:2. Ne, ne gre za najbolj odmevne rezultate v zgodovini kluba, ampak za zadnjih pet tekem tega norveškega kluba.

Proti Interju, finalistu lanskoletne lige prvakov, so napredovali s skupnim izidom 5:2. David ni le premagal Goljata, ampak ga nadigral, ponižal. Da, Inter je bil slab in oslabljen, med drugim nista igrala največja zvezdnika, kapetan Lautaro Martínez in Hakan Çalhanoğlu, italijanski nogomet pa že dolgo ni več to, kar je bil, toda to ne zmanjšuje podviga severnjakov, za katere je še lani igral Nino Žugelj.

Ena za vse romantike

Njihov vzpon bi moral končati v učbeniku oziroma priročniku za manjše klube. Inovativnost in edinstvena filozofija sta jih v manj kot desetletju pripeljala iz norveške druge lige pod sam vrh Evrope. Danes so ena tistih zgod, ki jih imajo športni romantiki najraje. Pepelkina zgodba. Zgodba Bodø/Glimta dokazuje, da je v sodobnem nogometu še vedno mogoče doseči izjemne rezultate tudi s pravo klubsko kulturo, vizijo in pametnim upravljanjem, namesto zgolj z velikimi finančnimi vložki.

Za okrepitve so v letošnji sezoni zapravili šest milijonov evrov, za plače zapravijo dobrih sedem milijonov na sezono, transfermarkt pa vrednost celotne ekipe ocenjuje na 57 milijonov evrov. Tri milijone manj kot denimo ta statistična nogometna biblija v tem trenutku ocenjuje vrednost Benija Šeška, za plače pa zapravijo trikrat manj kot denimo zagrebški Dinamo. Zvezdnik Cityja Erling Haalanda zasluži okoli 40 milijonov na leto, če podamo še eno primerjavo.

Le dva Nenorvežana

To je eden od le dveh evropskih klubov, ki se nahajata znotraj arktičnega kroga. Geografska izolacija je ogromna, za tekmo pri najbližjem ligaškem tekmecu, Tromsøju, mora prepotovati 322 kilometrov. Za pot v Milano so potrebovali 2500 kilometrov, kakšen gor ali dol. To je drug svet. V torek je bilo na tribunah San Sira 70 tisoč gledalcev. Bodø ima 43 tisoč prebivalcev, kakšen gor ali dol.

Prav ta lokalna oziroma geografska umeščenost, je eden od stebrov kluba. DNK kluba. Cilj kluba je, da v vsakem trenutku vsaj 40 odstotkov igralcev sestavljajo nogometaši, ki so odraščali na severu Norveške in so šli skozi klubsko akademijo, Od 14 igralcev, ki so v torek zvečer stopili na zelenico kultnega San Sira, je bilo dvanajst Norvežanov. "Tujca" sta bila zgolj ruski vratar Nikita Haikin in odlični danski napadalec Kasper Hogh.

Bodø/Glimt tako (p)ostaja evropski hit. Ponos severa. Njihov model postaja navdih za manjše klube po vsej Evropi, saj kaže, da geografske in finančne ovire niso nujno nepremostljive. Potem ko so se lani uvrstili v polfinale lige Europa, se zdaj pravljica nadaljuje tudi v najelitnejšem klubskem tekmovanju. Osmina finala lige prvakov se bo tako igrala tudi 200 kilometrov severno od arktičnega kroga, v majhnem ribiškem mestu Bodø. Na drugi strani igrišča bo bodisi Manchester City, bodisi Sporting.

bodo
Tri leta je dres norveške ekipe nosil tudi Nino Žugelj, potem pa pred letom dni prestopil k švedskemu Djurgardnu.