Nekdanjega upa zagrebškega Dinama Dario Zahoro smo v preteklosti odlično spoznali tudi na slovenskih zelenicah. Branil je barve Kopra, Domžal, s katerimi je osvojil naslov prvaka, v rumeni opravi je bil tudi najboljši strelec lige, ter Interblocka. Vsega skupaj je na sončni strani Alp odigral 73 tekem in dosegel kar 44 golov, kar vsekakor zelo nazorno razkriva njegove strelske sposobnosti.
Po koncu igralske kariere se je podal v menedžerske vode, pridružil se je agenciji Zdravka Mamića, ki je imela pod svojim okriljem tudi Martina Baturino. Nekdanji veliki šef Dinama ga je pripeljal v Maksimir, bil je projekt kluba, namenili so mu dres s številko 10, napredoval je do hrvaške reprezentance, poleti je prestopil v Como.
Ko je prišel v Zagreb, je družina Martina Baturine (njegov starejši brat je Roko, ki je v 1. SNL igral za Bravo in Maribor) seveda podpisala pogodbo z Dinamom, a hkrati tudi civilno pogodbo z Zdravkom Mamićem, s katero se je obvezala, da bo v določenem obdobju del Martinovih prihodkov namenjala njemu kot agentu.
Ko je Zdravko Mamić pred roko pravice pobegnil v BiH, je pooblastila prenesel na Daria Zahoro, ki pa ni sodeloval pri 18 milijonov evrov (plus bonusi) vrednem prestopu v Como. Posredoval je drug agent, saj je družina Baturina nezadovoljna s sodelovanjem z Zahoro le-to prekinila. In zaradi tega se je nekdanji odlični napadalec odločil tožiti družino Baturia oziroma očeta Mateja in sina Martina.
Vprašljivo ne bi smelo biti zapisano v pogodbi z Dinamom, da mora klub Zahori izplačati 20 odstotkov odškodnine, jabolko spora je prekinitev civilne pogodbe. Tožnik je prepričan, da je bila neutemeljena in enostranska, zato zahteva odškodnino, po informacijah tednika Nacional kar 3,7 milijona evrov.
