Nekdanji nemški vratar Georg Koch se bori z neozdravljivo zahrbtno boleznijo. Letos maja so mu zdravniki sporočili, da ima raka trebušne slinavke v zadnji fazi in da pred seboj nima več veliko življenja.
Dvainpetdesetletni Koch je imel med intervjujem za Sport1 oblečeno majico z napisom 'Do bridkega konca'. "To je moj humor, to sem jaz," je dejal in skušal vendarle ohraniti pokončno držo. A vselej ni tako, tudi sredi intervjuja se je zlomil in zajokal. Razkril je, da ima dobre in slabe dni. "Včasih sem depresiven s prazno glavo, včasih pa bi lahko podiral drevesa. Tega ne morem pojasniti. Enostavno ne vem, kako se bom počutil jutri. Zgodi se, da sem zvečer odlično razpoložen, ko pa se zbudim, ne morem dihati."
Ob postavljeni diagnozi so mu zdravniki napovedali le še šest mesecev življenja. Zdravila mu več ne pomagajo, tako da živi iz dneva v dan in se vse bolj zaveda, da prihaja njegov konec. "Imel sem kemoterapije, jemal sem draga zdravila iz ZDA, ki žal niso odobrena v Nemčiji. Morda sem zaradi vsega tega še vedno tukaj. To je dobra stvar."
Čeprav za sebe pravi, da je borec, da je bil takšen že med vratnicama, ga vse skupaj utruja. "Včasih si želim, da bi se vse skupaj hitreje odvilo. To je mučenje za glavo. No, vesel sem, da so partnerka, sin in hčerka ob meni." Svoje zadnje dneve preživlja na vasi, saj ne želi biti vsak dan v medijih, obenem želi zaščititi svojo družino. "Najbolj mi je žal otrok, ki ju v šoli sprašujejo, kaj je narobe z njunim očetom."
Ko je Koch pred teve kamerami izpostavil, da je to njegov zadnji intervju, je dodal, da gre za izjemno čustven trenutek. "Minulo noč nisem veliko spal. Zelo dobro se zavedam, da se bliža dan D."
Nemec je v karieri (med letoma 1990 in 2009) nosil dres Erkenschwicka, Fortune Düsseldorf, PSV-ja, Arminie Bielefeld, Kaiserslauterna, Cottbusa, Duisburga, zagrebškega Dinama, dunajskega Rapida in na koncu še nižjeligaškega Herforda. V hrvaško prestolnico je prišel leta 2007 in maksimirsko slačilnico delil tudi z Luko Modrićem. Z Zagrebčani je osvojil prvenstvo in pokal.
