Prav poteze Infantina v zadnjih letih po mnenju poznavalcev kažejo, da bi nova izvolitev Infantina (predsednik Fife lahko po novem kandidira le za tri mandate) pomenila simbol velike razlike med Evropo oziroma Evropsko nogometno zvezo (Uefo) in drugimi konfederacijami.
Kljub kritikam iz Evrope na delo 49-letnega Infantina lahko slednji računa na podporo preostalih članic Fife. Ima zaveznike iz Afrike, Azije, Severne in Južne Amerike. Samo v Evropi, kjer se Infantinov slog vodenja obravnava kritično, lahko pride do nasprotovanja ali vzdržanja, kar bi imelo zelo simboličen pomen.
Uefa je Infantinu očitala številne poteze, najbolj pa jo je zmotila širitev klubskega svetovnega prvenstva, na katerem bi tekmovalo 24 klubov z vsega sveta. To naj bi svojo prvo izvedbo doživelo leta 2021, ampak strokovnjaki menijo, da tega do takrat ni mogoče izvesti, nenazadnje je še vedno nejasen format tekmovanja, prav tako kvalifikacijska merila. Ob tem bi, pravijo poznavalci, tekmovanje izgubilo športni in gospodarski pomen, če Uefi do takrat uspe narediti ligo prvakov še bolj privlačno za največje klube.
Fifa, ki je pod Infantinovim vodstvom razširila število udeleženk svetovnega prvenstva z 32 na 48 (od 2026 dalje), kar je bil tudi eden glavnih ciljev njegovega prvega mandata, pa je že končala težnjo po 48 ekipah že na SP 2022 v Katarju, saj ni dovolj kapacitet.
Prav tako je na hladnem tudi uvedba globalne lige narodov (tudi ta je šla v nos Uefi, ki je lansirala svojo, evropsko ligo narodov), projekt, ki bi ga s 25 milijardami dolarjev podprli "sporni" vlagatelji, je tako za zdaj mrtev.
Je pa Fifa doživela še eno prelomnico v Infantinovem obdobju, krovna nogometna zveza je namreč dobila ima prvič v zgodovini generalno sekretarko. To je Senegalka Fatma Samoura, sicer senegalska diplomatka Združenih narodov.
Infantino, ki je kot predsednik Fife vplival tudi na uveljavitev tehnologije VAR v pomoč sodnikom (nenazadnje so jo uporabili na SP 2018), je sicer leta 2016 za zmago potreboval dva kroga. V prvem so mu delegati, teh je bilo 207, namenili 88 glasov, njegovemu glavnemu tekmecu, predsedniku azijske zveze, bahrajnskemu šejku Salmanu Bin Ibrahimu Al Khalifi, pa 85. V prvem krogu sta kandidirala še jordanski princ Ali, ki je dobil 27 glasov, ter Francoz Jerome Champagne, ki jih je dobil sedem. Južnoafričan Tokyo Sexwale je tik pred volitvami odstopil od kandidature.
V drugem krogu, ki je o predsedniku odločal prvič po letu 1974, pa je Infantino, ki ga je podprla tudi Nogometna zveza Slovenije, dobil 115 glasov (potreboval jih je 104), šejk Salman pa 88. Ali je prejel štiri glasove, Champagne pa nobenega.
Volilni kongres v Parizu se bo v sredo začel ob 9. uri, naslednji pa bo maja 2020.
