Emmanuel Adebayor je (bil) eden najboljših napadalcev svoje generacije. V dolgi in bogati karieri je med drugim igral za Monaco, Arsenal, Manchester City, madridski Real in Tottenham, danes pa je član turškega Istanbul Başakşehirja.
V pogovoru za Daily Mail se je 35-letnik iz Toga sprehodil skozi kariero. Kariero, v kateri ni manjkalo vzponov in padcev. Svojo profesionalno pot je začel v Metzu, kamor se je preselil s 16 leti. Ni mu bilo lahko samemu v tuji deželi. "Star sem bil 16 let. Vse, kar sem si želel, je bilo pomagati moji družini. Bil sem pod velikim pritiskom. Ko je družina revna, so vsi revni in med njimi vlada velika solidarnost. Ljudje bodo prestregli metek zate. Ko pa ti uspe, se počutiš, kot da si dolžen vsem. Pri Metzu sem imel kakšnih 3000 evrov mesečne plače. Moja družina si je zaželela hišo, ki je bila vredna pol milijona. Klub je imel vrh glave mojega obnašanja. Spomnim se, da sem sedel na postelji in razmišljal, kaj sploh počnem tu. Nihče ni zadovoljen z mano in kaj je potem sploh smisel življenja?" pripoveduje Adebayor, ki si je v trenutkih depresije želel odvzeti življenje.
"Pod mojim stanovanjem je bila lekarna. Kupoval sem tablete. Škatlico za škatlico. Lekarna je postala sumničava in mi jih ni želela več prodajati, a sem dejal, da gre za humanitarno akcijo v Togu. Vse sem pripravil, spil sem vodo in bil pripravljen, da odidem. Potem sem ob polnoči poklical svojega najboljšega prijatelja. Dejal mi je, da naj ne norim, da so pred mano stvari, zaradi katerih se splača živeti. "Lahko spremeniš Afriko," mi je dejal. "Ti si prodajalec sanj," sem mu odvrnil. A vendarle me je predramil. Pomislil sem, da ima morda Bog načrte z mano."
