Starejši ljubitelji nogometa se bodo zagotovo spomnili Gordana Mohorja. Hrvaški vratar je velik pečat pustil tudi v Ljubljani in Novem mestu. Danes je uspešen podjetnik, ki se ukvarja predvsem z distribucijo alkoholnih pijač. Za Sportske novosti se je sprehodil po poti spominov in tovarištva, ob tem pa se dotaknil tudi temačnih vidikov jugoslovanskega nogometa in takratne jugo lige. Bilo je nekoč na divjem Balkanu.
Z Olimpijo se je konec osemdesetih iz druge uvrstil v prvo ligo. Na čase v Ljubljani ga vežejo mešani spomini. „Ob koncu prvoligaške sezone (1989/1990) sem opazil čudna dogajanja, s katerimi se nisem mogel sprijazniti. Na primer, igrali smo proti Radu v Ljubljani in vidim, da je pol moje ekipe prodalo tekmo. Ob polčasu zakorakam v slačilnico, preklinjam in vpijem: "Če že puščate tekmo, mi vsaj povejte, da ne bom izpadel budala!“ Za mano je stal Milutin Šoškić in mi dejal: "Govoriš neumnosti, ne puščamo mi nikomur." Seveda smo potem v 85. minuti sami sebi zabili gol, zabil mi ga je branilec, ki je kasneje napravil lepo kariero. Najbrž je to moral storiti, kdo ve... Kakorkoli že, vse je bilo dogovorjeno, nekje smo presenetljivo zmagovali, drugje smo še bolj presenetljivo izgubili. Poanta zgodbe je bila, da se Zvezdi omogoči osvojitev naslova in tako so se delale kombinacije,“ razlaga danes 54-letni Zagrebčan.
Takrat sta se za naslov borila Zvezda in Dinamo, nekdanji vratar pa trdi, da so bili v Ljubljani bolj naklonjeni Beograjčanom. Teden dni pred tisto legendarno, nikoli odigrano tekmo Dinamo-Zvezda, je Olimpija v Ljubljani premagala Dinamo s 3:0. "Nisem branil na tisti tekmi, trener Šoškić je na klopi pustil Munjakovića, Šeparovića in mene. Branil sem vse tekme v sezoni, razen te. Dalje, nikoli se nismo odpravili v karanteno, pred tekmo z Dinamom pa smo kar dve noči prebili v osami. Vse je bilo podrejeno temu, da Dinamo pade v Ljubljani," je v pogovoru za Sportske novosti še dejal Mohor, ki je kasneje branil tudi za novomeški Studio D, danes pa je uspešen poslovnež.
