V dvoboju z Ufo so bili na pragu raja, z navdušujočo podobo so si na stežaj odprli vrata uvrstitve v 3. krog kvalifikacij za ligo Europa, a so jih Rusi v srhljivi končnici naposled zaloputnili. Oziroma je to storil kapetan slovenske reprezentance. In osupnil dvakratne slovenske prvake, ki bodo gotovo potrebovali nekaj časa, da si opomorejo od tako hudega udarca. Strokovnjak iz Štor na rumeni klopi ni hotel skrivati in ne skriva, da slovo od mednarodnega prizorišča na takšen način še kako boli. Zelo boli. Boli, da bolj ne bi moglo.
Popravite me, če se motim, toda tako odlične tekme kot v četrtek proti Ufi Domžale pod vašim vodstvom bržkone še niso odigrale. A naposled tudi to ni bilo dovolj za tako zelo želeno napredovanje.
Lahko se strinjam, da je bila najboljša, in zato mi je še toliko bolj hudo. Zlasti zaradi fantov. Po glavi mi roji, kaj vse smo naredili v zadnjem letu, koliko truda je bilo vloženega, da bi bili uspešni. Kako naporno smo delali, kako veliko odrekanja je bilo in v kolikšni meri so se bili igralci pripravljeni žrtvovati. In da nam potem ne uspe na takšen način ... Ko plod nekih srečnih okoliščin odloči tekmo oziroma potnika v nadaljnje tekmovanje, je to zelo, zelo hudo.
Le nekaj minut pred trenutkom odločitve, ko je Bojan Jokić zadel za izenačenje, ste imeli izjemno priložnost, Agim Ibraimi je bil iz oči v oči z vratarjem Ufe. Ste takrat mogoče tudi vi, kot še marsikdo, pomislili, da bi bili lahko na koncu zaradi tega kaznovani?
Moram priznati, da sem. Vedel sem, da bomo za potrditev napredovanja potrebovali še drugi gol. To mi je bilo jasno. Ker se po navadi zgodi nekaj, kar najmanj pričakuješ. Vedel sem, da bodo zadnje minute hude. Da bodo tekmeci preskakovali igro, da bo veliko dolgih podaj v naš kazenski prostor in posledično veliko tako imenovanih drugih žog. Tekmeci so visoki, in zato v takšnem načinu igre še toliko bolj nevarni. In vedel sem, da bomo potrebovali vsaj kanček sreče. Vedno jo moraš imeti, da se kakšna žoga v kočljivi situaciji odbije v tvojo korist … Pred prejetim golom se je dvakrat odbila k nogometašem Ufe, ki so to unovčili. Niso zadeli iz izdelane akcije, kot sem že dejal, je šlo za splet takšnih in drugačnih okoliščin. Groza, groza, groza, groza … Res mi je neizmerno žal, da si nismo zagotovili dveh golov prednosti, kar bi nedvomno dokončno odločilo dvoboj.
Kako je bilo po tekmi v slačilnici? Kako so boleči neodločen izid sprejeli fantje?
Kot sem poudaril že večkrat, je naša ekipa zelo čustvena in povezana med seboj. Odziv v slačilnici je bil razumljiv, razočaranje ogromno. Žalost, poklapanost. In tudi zato je kot na dlani, da bo naslednja preizkušnja izjemno zahtevna, poleg tega niti ne vem, kakšen kader bom imel na voljo. S kakšno zasedbo bomo igrali proti Muri. Mislim, da bomo potrebovali malce več časa, da se spet vrnemo v neki normalen ritem. Čaka nas zahtevno obdobje, ampak naša naloga je, da se poskušamo v želeno stanje spet spraviti čim prej. Da se vse skupaj ne bi vleklo tako dolgo, kot se je lansko leto, hkrati komaj čakam na konec prestopnega roka. Kakorkoli se bo že razpletel. Rad bi le, da bi si bili čim prej na jasnem, na čem smo, v kakšni zasedbi bomo krenili v nadaljevanje sezone.
CELOTEN POGOVOR S SIMONOM ROŽMANOM SI PREBERITE V DANAŠNJI TISKANI IZDAJI EKIPE SN
